Caddylac

VW CADDY 01

VW CADDY 02

VW CADDY 03

VW CADDY 04

VW CADDY 05

VW CADDY 06

VW CADDY 07

VW CADDY 08

VW CADDY 09

VW CADDY 10

VW CADDY 11

VW CADDY 12

VW CADDY 13

VW CADDY 14

VW CADDY 15

VW CADDY 16

VW CADDY 17

VW CADDY 18

VW CADDY 19

VW CADDY 20

VW CADDY 21

VW CADDY 22

VW CADDY 23

VW CADDY 24

VW CADDY 25

VW CADDY 26

VW CADDY 27

VW CADDY 28

VW CADDY 29

VW CADDY 30

VW CADDY 31

VW CADDY 32

VW CADDY 33

VW CADDY 34

Dolgo čakanje

Pravijo, da so spremembe edine stalnice v življenju, pa četudi se pri Volkswagnovem Caddyju pojavljajo precej poredkoma. Namreč, četudi omenjeno vozilo videvamo na naših cestah celo dlje kot našega najbolj »plemenitega« politika sredi parlamenta (beri: 39 let, odkar je prva verzija prišla iz TAS-ove tovarne), je v vsem tem času doživel zgolj in samo štiri generacijska nadaljevanja. Pri čemer je zadnja izvedba vztrajala na trgu kar 17 let (z dvema vmesnima posodobitvama), kar je bistveno dlje, kot smo tega vajeni pri ostalih avtomobilskih modelih.

Zato ni presenečenje, da je marsikateri ljubitelj »kapelic«, ki v zadnjih časih postajajo tudi zanimiv nadomestek izginjajočim enoprostorcem, dodobra trznil ob novici, da prihaja povsem nova verzija. Aktualni Caddy, ki je sploh prvič nastal na koncernski MQB platformi, sicer na zunaj (povsem pričakovano) ne prinaša kakšne oblikovne revolucije, a je vseeno moč ugotoviti, da je postal za odtenek manj škatlast. Za razliko od predhodnika zasede na parkirnem mestu slabih 10 cm več v dolžino ter dobrih 6 v širino, zaradi česar je postal tudi znotraj prostornejši (73 mm daljše medosje). Preizkus v vetrovniku je obenem še pokazal, da po novem lepše reže zrak (Cw=30), kar naj bi doprineslo k zvočno ugodnejšim občutkom med avtocestnimi potepanji ter – kar je še važnejše – k manjši porabi goriva.

Volkswagnov dostavnik, ki bi znal razvneti kakšnega voznika Tourana ter celo Sharana, se lahko pohvali tudi z dodobra posodobljenim podvozjem (na račun večje nosilnosti zadaj še vedno sloni na večvodilni togi premi, medtem ko so listnate vzmeti zamenjale vijačne), zaradi česar je postal na cesti še za odtenek bolj uglajen. Okej, pri tem ne smemo govoriti o kakšnih prvinskih užitkih v vožnji, ki jih boste v tem avtomobilskem razredu našli še manj kot izraelskih cepiv v Palestini. A vseeno ponuja precej suverene vozne lastnosti (brez pretiranega prečnega nagibanja med ovinki) ter izjemno dobro skriva svoj dostavniški izvor. Le kakšne prečne cestne neravnine ga znajo še vedno malce preveč zmesti, katere še vedno prebavi dokaj na trdo.

Vsekakor pa bo marsikateri slikopleskar, policist ter družinski oče neznansko presenečen, kakšen napredek so naredili tovrstni modeli v zadnjih letih na tem področju. Če ne verjamete, se presedite iz kakšnega 20 let starega Kangooja v novi Caddy in že po par kilometrih boste imeli občutek, da ste se prej prevažali v indijskem tuk tuku. Dostavniki vsekakor niso več tisto, kar so nekdaj bili!

Digitalizirani delavec

V teh časih, ko razne SUV interpretacije prodirajo v prav vse avtomobilske segmente, zaradi česar izginjajo tudi tolikanj praktični enoprostorci, marsikdo najde primerno alternativo ravno v potniških dostavnikih. To so doumeli tudi proizvajalci, ki so jih pričeli v potniškem delu precej bolj civilizirati, zato ne ponujajo več toliko kurirsko – hišniških občutkov.

Novi Caddy se tako ponaša s podobno imenitno modernim voznikovim delovnim prostorom kot zadnja generacija Golfa, ki prinaša med drugim tudi obilje digitaliziranih rešitev (pregledni merilniki ter osrednji 8,25-palčni zaslon). Resda slednji ustvarijo precej prečiščeno notranje okolje, žal pa končno sliko vsaj malce pokvari ne najbolj posrečeno upravljanje (neosvetljeni drsniki za nastavitev klime in glasnosti) ter ne najbolj zanesljivo delovanje (zamrzovanje multimedijskega zaslona). Je pa k sreči upravljanje dovolj intuitivno (preprosti meniji), odzivnost zaslona na dotik pa vzorna.

A ker gre pri Caddyju še vedno v osnovi za delovno dostavno vozilo, svoje prave kvalitete razkriva v bogastvu notranjega prostora, ki bi moralo v potniški različici zadovoljiti tudi najbolj športno aktivne petčlanske družine. V prtljažnik bodo tako lahko zmetali za kar 1.213 litrov rekvizitov, oziroma za 1.343 litrov več ob umaknjeni drugi vrsti sedežev. Slednja je sicer asimetrično deljiva (1/3 in 2/3) ter zelo preprosto odstranljiva. Vsekakor pa ob tem toplo priporočam še dokup električne zapiralne asistence pri drsnih vratih, ki ni pretirano draga (dobrih 300 eur za obe strani) in se je bodo daleč najbolj razveselile nežne otroške ročice.

Ravno dovolj

Verjetno je tudi največjim avtomobilskim analfabetom jasno, da čaka dizelski motor v prihodnosti podobna usoda kot ugled aktualne slovenske politike v tujini. A se vseeno zdi, da se bo ravno v segmentu gospodarskih vozil, kamor spada tudi Caddy, še najdlje obdržal. Tako lahko najdete v trenutni Volkswagnovi ponudbi kar tri različno močne verzije TDI agregatov, pri čemer mi ni povsem jasno, komu je namenjena osnovna 75-»konjska« različica. Morda zgolj zaradi ugodne začetne cene (dobrih 22 tisočakov), pa četudi je še vedno precej višja od konkurence? S 16,7-sekundnim pospeškom (praznega vozila!) od 0 do 100 km/h nekako ne verjamem, da bodo kupci stali v vrsti zanj.

Kakorkoli že, ob polno naloženem Caddyju, v katerega je moč natovoriti okrog 650 kg potnikov in blaga, se izkaže že najmočnejši TDI s 122 KM za ravno še zadostnega. Dodobra modificiran motor z oznako EA 288 EVO (twin dosing tehnologija z dvema katalizatorjema, ki zmanjša izpuste dušikovih oksidov do 80%) še vedno ponuja dovolj moči in navora, pri čemer mu je v veliko pomoč solidno (a ne ravno odlično) odziven 7-stopenjski DSG menjalnik. Se pa lahko pohvali z nič kaj robatim delovanjem (solidna zvočna izolacija notranjosti) ter spodobno porabo goriva. Le ta se je na koncu ustavila pri okrog 6,5 l/100km, na relacijah pa je bila celo za pol litra nižja.

Predrag?

Najnovejša generacija Volkswagnove prodajne uspešnice v razredu potniških dostavnikov je vsekakor naredila precejšen korak naprej. In to kakšnega! Zaradi svoje prepričljivosti na skoraj vseh področjih (vozne lastnosti, urejenost notranjega okolja, moderne tehnologije) tako velja za enega najboljših (če ne celo za najboljšega) predstavnikov tega segmenta, ki nagovarja tudi velike družine.

Žal pa omenjena prepričljivost prinaša tudi precej zasoljeno končno ceno, ki je opazno višja od bližnjih rivalov (Rifter, Berlingo, Kangoo), zaradi česar velja za pravega  – malce po ameriško – Cadillaca med dostavniki (Mercedes namreč že ima svojo »kapelico«, ki pa le ni tako suverena). V razredu vozil, kjer je racionalnost poglavitnega pomena, je lahko tovrstna cenovna politika vsekakor tudi dvorezen meč. Imenitnost celotnega paketa gor ali dol! Vsekakor pa bodo svoje s časom pokazale šele prodajne številke.

Tekst in foto: Urban Acman.