Spogledovanje
Korejka je na svetu že 15 let, a je v svoji tretji inkarnaciji bolj kompaktna od predhodnic. Že na prvi pogled je mehka in iz nekaterih zornih kotov, predvsem od spredaj, privlačna. Visoki boki vlivajo občutek varnosti, še preden sedeš vanjo. Zadek morda ni najbolj seksi, a je dovolj moderen, da se je ne bo treba braniti. LED dnevne luči jo naredijo privlačno za vse, ki se ji približujejo frontalno ali jo “čekirajo” od strani.
Prvi dotik
V notranjosti tale korejska Karin preseneti. Obline armaturne plošče so prijetne, dopadljive in uporabnikom prijazne. Oblikovana je dinamično, a vendarle ne tako zelo kot denimo Cee’d, kljub temu pa dovolj, da v njej ne bo dolgčas prav nikomur.
Izbrani materiali so kakovostni, obdelava pa na visoki ravni. Odličen volan, ki sicer gosti kar 18 tipk za upravljanje različnih funkcij, je lahek pri vrtenju, merilniki so pregledni in lepo osvetljeni z belo in rdečo. Pri volanu smo pogrešali edinole nastavljivost globine, a smo tudi z nastavljivo višino povsem dobro shajali.
Gostoljubje spredaj
Kljub XXXL dimenzijam testnega voznika (194 cm) je bilo vse logično in hitro dostopno, prestavna ročica na svojem mestu, ergonomija pa ni bila v ničemer neprimerna. Primerna količina funkcionalnih odlagalnih površin (pod sovoznikovim sedežem, v tleh, na sredinski konzoli in v vratih) zagotovi dolge vožnje brez postankov, v strop sta integrirana celo dva predalčka za sončna očala – kar prikupno povabilo k vožnji v dvoje. Družbo jima dela širokokotno ogledalo za starševski nadzor mularije, da starši ni treba zvijati vratu ob vsakem prepiru na zadnjih sedežih.
Zelo pozitivno preseneča prostornost na prednjih sedežih. Udobja ni manjkalo, je pa res, da bi 2-metraši morda imeli pripombe. No, tudi počutje v sedežih bi lahko bilo še za spoznanje boljše, če bi imeli v vozilu še nastavljivo ledveno oporo (na voljo v dražjem paketu opreme), da bi lahko avto povsem prilagodil svojim željam. A hujših pripomb vendarle ni bilo, tudi po 500 kilometrih »v sedlu« oziroma v naročju te prijazne inozemke.
Sovoznikov sedež lahko, mimogrede, popolnoma preklopimo naprej – tako lahko v avtu prevažamo tudi 215 cm dolge smuči, novoletno jelko ali kakšnega otrplega košarkarja.
Udobje za mularijo
V drugi vrsti se sedi udobno. Trije samostojni sedeži so vzdolžno drsni in imajo po naklonu nastavljiva naslonjala. Po želji jih lahko povsem odstranimo ali pa jih preklopimo. V tem primeru se sredinski prelevi v priročno mizico. Nadvse prikupna rešitev, vendar v življenju še nisem videl človeka, ki bi jo dejansko uporabil in malical v avtu, morda celo med vožnjo.
Avto ponuja tudi tretjo vrsto sedežev. Dva se skrivata v dnu prtljažnega prostora, izvlečemo ju enostavno, primerna pa sta za mlajše otroke, pritlikavce ali kakšne izjemno gibčne cirkuške nastopače – pa še te po možnosti brez prtljage (razen, če avto opremimo s strešnim kovčkom ali prikolico). Pisec tega testa bi se tam lahko peljal samo v primeru, če bi ga kdo ugrabil.
Bogata oprema
Testno vozilo je bilo opremljeno z avtoradiom CD/MP3 z zaslonom, občutljivim na dotik, vmesnikoma USB in AUX ter vmesnikom za Bluetooth povezavo mobilnega telefona – prostoročno telefoniranje je delovalo odlično, kar od avta v tem rangu tudi pričakujemo. Dve električni vtičnici spredaj, tempomat z omejevalnikom hitrosti in dvojno dno v drugi vrsti sedežev ter nenazadnje navigacijska naprava z vzvratno kamero udobje le še povečajo.
Ob prestavni ročici je razveseljevala tipka za vklop ogrevanja sedežev, ki je nisem zares uporabil, le preizkusil, če lučka na njej deluje. Preizkus je prestavljen na zimski čas. Dvopodročna samodejna klimatska naprava omogoči, da njemu ne bo prevroče, njej pa ne premrzlo – ali obratno.
V dražjih različicah so na voljo še hlajenje in električni pomik prednjih sedežev, ogrevan volan, športni merilniki, LCD HD-zaslon, električna ročna zavora, pametni ključ s tipko start/stop, subwoofer, lučke v stranskih ogledalih in panoramsko strešno okno – a je cena tako opremljenega modela bistveno višja od cene testnega vozila.
Na cesti? Zelo dobro!
Na cesti od takega vozila nihče ne pričakuje športnih voznih lastnosti, zato je tudi izbira uvoznika, da najprej ponudi 1,7-litrski dizelski motor, povsem razumljiva. Motor s 85 kW zmore dovolj, da nikomur ne bo nerodno. Da ga je tu in tam treba priganjati, se pozna pri porabi. Na testu je ta znašala približno 7 litrov na prevoženih sto kilometrov – morda bi se jo dalo še nekoliko zmanjšati z vestnejšo uporabo 6-stopenjskega menjalnika.
Vzmetenje je korektno in podvozje umirjeno čvrsto, nekoliko sem občutil le, kako ga v zavojih spredaj spodnaša, a je to razumljivo, glede na dimenzije in namembnost. Zvočna izolacija je dovolj dobra, da med vožnjo uživate v glasbi iz kakovostnih zvočnikov, a bi rekel, da vozilo nima sistema za samodejno povečevanje glasnosti glede na hitrost. No, tudi na avtocesti s Carensom nad 150 km/h nima smisla voziti, čeprav naj bi dosegel 181 km/h.
Sklep
Kakovostno izdelan enoprostorec z bogato opremo in obsežno 7-letno garancijo iz flote, ki si vztrajno pridobiva zaupanje kupcev. Pojdite jo vsaj preizkusit! Če vam uspe zbrati vse popuste, jo lahko odpeljete že za dobrih 18 tisočakov, kar je na trgu bistveno ceneje od glavnega tekmeca.
Besedilo: Simon Ručigaj. Foto: Gašper Pirman
Mnenja uporabnikov
12 komentarjev za "Kia Carens 1.7 CRDI Family – Iskrena mama"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Neglede na znamko mi ni vsec to. Sam sem pac to pri kiji opazil. Me pa pri hondi veseli da vgrajuje Conti in michelin na crv.
@MBtouran – slišal sem, da jih tudi Nemci pri nas tiščijo gor kot prvovgradnja…
Ko vidim serijske gume Nexen me mine.
Kdor išče pompoznega enoprostorca, se bo verjetno res obrnil stran, kdor išče racionalnost, udobje in prostor, bo pa nad Carensom zlahka navdušen. Jaz sem zadnjič sedela v njem v BTC. Res prijetna zadeva. Morda pa tista primerjava iz uvoda z mamo dejansko ni tako napačno-čudna, kot se mi je zdela nerazumljiva na na začetku branja. Še enkrat čestitke za tako domiseln uvod: “Če kateri avto na tem svetu pooseblja prijazno, iskreno mamo, je to enoprostorska Kia Carens. Dizajn je sodoben in prijeten, dinamičnih potez, vožnja je varna, mehka in udobna, zasnova neagresivna, oprema pa zrelo bogata. Če ji manjka kaj pomembnega – tega nisem našel!” Skoraj tako kot moja mama. HA, HA. Tudi moji mami ne manjka nič.
©solomoto Hvala za obrazložitev, sicer me pa grize le efekt, ki ga ocena prizadene pri bralcih, ki so bolj površni in ne berejo celih testov, ter na hitro preletijo le končne ocene. Takšni bodo videli le oceno 7.3 in si mislili, kako “zanič” avto je to, saj imajo ostali testirani avtomobili vsi višje končne ocene. Le pozornemu bralcu bo vidno, da so testatorji nad drugimi avtomobili manj navdušeni, kot nad vi nad to KIO, a jim dajo višjo oceno – ker pač dobre lastnosti ocenijo višje, kot vi. Škoda mi je, ker lahko potem selektiven bralec zaradi ocene po nepotrebnem spregleda opis in priporočilo tega avtomobila le zaradi nizke ocene v primerjavi z ostalimi avtomobili.