Šefici družine (beri: moji ženi) se je utrnila ideja, da bi šli vsi skupaj na »malo« daljši potep. Natančneje, dobila je zamisel, da bi šlo vseh pet družinskih članov na večdnevno vandranje po Italiji. To idejo je, brez moje navzočnosti in še preden mi jo je predstavila, zelo uspešno plasirala tudi pri vseh treh hčerah. Najbrž razumete, da so me vse štiri, navdušene nad pustolovščino, stisnile v kot absolutne manjšine in poskrbele za dokončnost odločitve.
Prava izkušnja
Pravzaprav bi težko našel boljši dokaz, da je Peugeot Rifter izredno pripraven in primeren za tovrstna družinska potovanja. Na prvi pogled sem se ob prevzemu najprej ustrašil, da smo prav ta avto dejansko že imeli na testu. Bil je namreč enakega kovinsko rjavega odtenka s pridihom rdečine. Tudi motorizacija 1.5 BlueHDi s 102 KM in petstopenjskim ročnim menjalnikom je bila že na testu. No, pomik na stran pa je hitro razkril, da je gre za podaljšano karoserijsko verzijo L2 in ne za krajšo opcijo L1, ki je bila na testu uvodoma.
Osupljiva prostornost in uporabnost kabine
Jasno je, da že osnovna L1 različica Rifterja s 775 litri prostora za drugo vrsto sedežev, merjeno do spodnje linije bočnih stekel, več kot prepriča z razpoložljivo litražo osnovnega prtljažnika. Daje pa opcija L2 tej prostornini, poleg skoraj 300-litrskega pribitka, v osnovi tudi neke vrste posebno vzdolžno-centimetrsko dimenzijo, saj je luknja v njem, kot se bo izkazalo malo kasneje, zares gromozanska. V kombinaciji s paketom Allure priloženi trije ločeni in prikladno zložljivi sedeži v drugi vrsti in podobno zložljiv sovoznikov sedež omogočajo tovorjenje celo do štirih kubikov prtljage, najdaljši predmeti pa smejo biti pri tem dolgi tudi preko tri metre. Zares osupljiva notranja prostornost in prilagodljivost.
Dodatna uporabnost
Na naši ekskurziji opisanega potenciala zložljivosti sedežev seveda nismo koristili, saj smo kot petčlanska družina vso pot zasedali vseh pet razpoložljivih sedišč. Otroci so se pred soočenjem s kruto resnico sicer nadejali, da bo avto sedemsedežnik. Preizkušeni Rifter pa, na žalost otrok, ni bil opremljen s šestim in sedmim sedežem, tako da niso mogle udejaniti ideje, da se bodo med potikanjem po svetu vsakič v avtu razporedile drugače. Naj spomnim, da uporabnost in prilagodljivost šestega in sedmega sedeža, če ju kupec doplača v različici Rifterja L2, poveča še njuna vzdolžna nastavljivost. V krajšem L1 sta oba fiksirana na enem samem vzdolžno določenem mestu v zadku.
Vse v »pritličju«
Kot sem namignil že zgoraj, sta kombinacija 190 mm podaljšanega medosja ter 160 mm daljšega previsa preko zadnje osi poskrbela za mersko zares zajeten tloris osnovnega prtljažnika. Tega sem pri nalaganju prtljage s pridom izkoristil. Saj ne, da zbrane prtljage ne bi mogel zložiti tudi v zadek domačega avta, a bi jo moral vanj bistveno bolj previdno in pozorno zlagati, da bi sprejel vse pripravljeno. Na drugi strani s takšno neobremenjenostjo in sproščenostjo, kot sem odlagal robo v »Postojnsko jamo« Rifterjevega zadka L2, še nisem zlagal družinske prtljage. Razsežnost podaljšanega Rifterja L2 se je kazala tudi v moji oceni, da bi v krajši zadek verzije L1 kakšen kos prtljage moral odložiti v »prvo nadstropje«, to pomeni na potovalke in predmete, odložene na dno prtljažnika, medtem ko sem v daljši prtljažnik Rifterja L2 vse stvari razporedil eno zraven druge v »pritličju« prtljažnika. To je pomenilo, da je žena med potjo lažje in brez iskanja ter prelaganja stvari z ene na drugo brskala ter vlekla posamezne malenkosti iz potovalk in torb, ko je bilo to potrebno.
Težko bi jih prepričal
Da je vzdolžnega prostora za kolena zadaj dovolj tudi za odrasle, je lepo vedeti. Vse tri v drugi vrsti pa so bile videti zadovoljne tudi s širinsko odmerjenimi centimetri in nad dejstvom, da so bili tam ločeni in dejansko povsem enakovredni veliki trije sedeži. Nastavljivost naklona njihovih naslonov bi bila češnjica na vrhu torte, a če bi imel Rifter L2 Allure tudi to, bi imel sam najbrž še bistveno večji izziv pri prepričevanju ženskega dela naše družine, ko se bo kupovalo naš naslednji družinski avto.
Lahko bi bila bližje
Za sila uporabne so se izkazali tudi številni prostorni odlagalni predali in odlagališča, razporejeni po kabini avta. Vanje smo med vandranjem s pridom odlagali številne drobnarije, igrače, robčke, pijačo in ostalo nujno in manj nujno kramo. Pri vseh sem bil sam daleč najbolj navdušen nad ogromnim predalom med prednjima sedežema, ki ga je moč pokriti z rolojem ter stlačiti vanj zares veliko stvari. Voznikov delovni prostor je zaznamoval tudi zdaj že dobro znani Peugeotov i-Cockpit z nižje nameščenim volanskim obročem in merilniki nad njim, ki še vedno narekuje uvodno privajanje vseh, ki se z njim prvič soočajo. Načeloma sem se sam še kar uspešno privadil, a sem si tudi na koncu več kot tisoč kilometrskega potepa z njim še vedno želel bližje desni roki nameščeno prestavno ročico menjalnika. To sem opazil predvsem po večurnem goltanju kilometrov na avtocestah, ko smo prispeli do kakšne cestninske postaje ali do drugega dogodka na cesti, ki je narekovala izbiro prestave ali dveh nižje. Takrat se mi je zdelo, da bi ročica res lahko bila bližje moji desni roki.
Nepotrebno razmetavanje
Kot sem že omenil, je bil testni Rifter gnan z enako motorizacijo kot krajši Rifter L1 nekaj mesecev nazaj; 1.5 BlueHDi 100 je premogel sto konjskih moči in 250 njutenmetrov navora. Njegovih pet prestav ročnega menjalnika deluje nekako podpovprečno, a v praksi se je pogonski sklop na našem izletu po mojem mnenju izkazal za odlično opcijo. Že res, da se z njim Rifter L2 nikoli ne spogleduje z eksplozivnostjo in energičnostjo, a navora je resnično povsem dovolj, prestave same pa so tudi preračunane dovolj dobro, da je moč ravno ta navor na poteh dobro izkoriščati.
Mogoče bi daljša šesta prestava spustia porabo še za kakšen deci »na sto«, a ocenjujem, da sta tudi izmerjeni porabi 5,5 l/100 km pri povprečni hitrosti približno 115 km/h, oziroma 6,5 l/100 km pri povprečni hitrosti okoli 125 km/h lepa pokazatelja o ekonomskem potencialu pogonskega sklopa, zapakiranega v tovrstni avto. Ravno zaradi tega sam dejansko priporočam izbiro šibkejše dizelske opcije namesto močnejše. Pri tem namreč ocenjujem, da se bo dražji nakup avta samo skozi prihranjeno gorivo med uporabo zelo težko povrnil, dodatno pa se zdita dodatna moč in navor 130-»konjske« dizelske opcije v tovrstnem avtu nepotrebno razmetavanje.
Še vedno je dostavnik, ampak …
Na cesti je Rifter vse prepričal tudi z, za ta razred in tip avta, zelo dobro uravnoteženostjo vzmetenja. Ta se je namreč izkazala kot zelo udobna in tudi po večurni vožnji za potnike nenaporna. Seveda so se uspele udarne jame in večje razpoke na italijanskih cestah občutneje prenesti v kabino in do potnikov, a ne pozabimo, da je Rifter v svoji osnovi še vedno dostavnik, ki je povrh vsega tudi zasnovan z izrazito pozornostjo do čim nižjih razvojnih ter proizvodnih stroškov.
Voda na mlin
Četudi se sam kot zapriseženi navdušenec nad osebnimi avti, natančneje limuzinami z zmogljivejšimi motorji, nekako ne vidim kot kupec večnamenskega avta, kot je Peugeot Rifter, pa mi ravno tovrstna sila pozitivna izkušnja z njim dokazuje, da je v njem in njemu podobnih vendarle nekaj posebnega. Ta posebnost se kaže predvsem v sila uporabni, prilagodljivi in specializirani zasnovi, ki povsem upravičeno najde svoje navdušence na trgu. Da se tovrstni izdelki s kultiviranostjo in zrelostjo zdaj dejansko kosajo tudi s kakšnimi (nižjecenovnimi) osebnimi avti, pa je le dodatna voda na mlin njihove dobre prodaje.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Kot nalašč"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Novi berlingo je dosti lepši.
Evo, ta voz bo 6 meseca za 18500€ naprodaj …. je že oglas gor na Avto.net
Visoka sredinska konzola je zanimiva, da te sopotnica ne nadleguje preveč.