Brez podkev
Že ko se je pred petimi leti prvič pojavila na cesti sedanja izvedba razreda C, je bilo povsem jasno, da v njem ni prav nič otročjega. Z zunanjimi linijami se je namreč dodobra približal večjim in prestižnejšim bratom (model S), znotraj ponudil dovolj gosposkih občutkov ter razvajal celo z nekaterimi nadstadardnimi pripomočki, kakršnih smo bili vajeni le v višjih razredih (npr. zračno vzmetenje). Čistokrvni Mercedes, torej!
A je v duhu novodobnih produktov s trikrako zvezdo vseeno postal precej bolj mladostno dinamičen, zaradi česar v njih ne boste več videvali nekdaj tipičnih lastnikov, ki so svojo zvezdo velikokrat okrancljali s kakšnimi dodatki v obliki konjskih podkev ali štiriperesnih deteljic. Z novo generacijo so želeli pri Mercedesu nagovoriti precej mlajši krog kupcev ter v njihove salone privabiti celo tiste posameznike, ki jih do sedaj niti slučajno nisi mogel spraviti iz BMW-jevih. In vsaj v tem elementu so znamkini oblikovalci pod vodstvom Lešnika izjemno dobro opravili svoje delo.
Zato ne čudi, da lanski pomlajevalni tretma, ki ga je bil deležen razred C, na zunaj ni prinesel kakšnih revolucionarnih sprememb, zato bodo zgolj največji ljubitelji produktov s trikrako zvezdo prepoznali rahlo preoblikovane odbijače, drugačno masko motorja ter še nekaj nebistvenih malenkosti. Med opaznejše novosti pa spadajo med drugim tudi dobra dva tisočaka dragi žarometi Multibeam v tehniki LED, ki s pomočjo prilagodljivih 84 diod pripomorejo, da je lahko nočna vožnja precej manj utrujajoča. V praksi delujejo izjemno prepričljivo, pri čemer ste lahko povsem brez skrbi, da bi nasproti vozeče voznike kadarkoli po nesreči zaslepili (kar se pri nekaterih matričnih žarometih sicer še vedno dogaja).
Brez slamnatih klobukov
Da pri najstarejšem avtomobilskem proizvajalcu na zemeljski obli resnično želijo dodobra pomladiti svojo klientelo ter jih prepričati tudi s tistimi produkti, na katerih se ne bleščijo le črke A, M in G, nakazuje tudi notranjost prenovljenega razreda C, ki je po novem dodobra digitalizirana. Kozmetično osvežena različica je tako dobila nekatere že poznane elemente iz novejših Mercedesovih modelov, žal pa med njimi ni najnovejšega infozabavnega sistema MBUX, ki bi nastopil bistveno bolj imenitno (beri: manj ceneno) od sedanje tablice. Okej, resda je slednja večja, kot je bila do sedaj (opcijsko je na voljo 10,25-palčni zaslon), navigacijska grafika pa je precej bolj dodelana in lepša. A kaj, ko poznamo tudi pri precej manj premijskih produktih bolj estetsko sprejemljive rešitve, kot je tovrstna tablica sredi armaturne plošče. Mercedesovi notranji dekoraterji bi morda lahko odšli na krajšo ekskurzijo k Volvovim kolegom, da vidijo, kako se tovrstnim rečem streže.
Za razliko od skandinavskega sistema pri Mercedesu k sreči (še) niso podlegli zadnjim modnim smernicam, ki zapovedujejo čim več zaslonov na dotik, ter ostajajo pri klasičnem (ter precej bolj ergonomskem) upravljanju preko osrednjega vrtljivega gumba na osrednji konzoli. Pohvalno! Le opcijske drsne ploščice Touchpad se raje izognite, saj je skorajda povsem neuporabna, za privarčevanih 190 evrov pa si raje privoščite … eno zimsko pnevmatiko v dimenzijah tokrat preizkušenega primerka.
Vseeno se bojim, da se bo marsikateri malce starejši voznik v izjemno prijetnem notranjem okolju, ki se sicer ponaša z izvrstnim izborom materialov (pravi les in aluminij) ter čudovito 64-barvno ambientalno osvetlitvijo, počutil precej izgubljeno, saj se pred njim nahaja absolutno preveč podatkov (npr. na novem 12,3-palčnem digitalnem zaslonu z merilniki). Še posebej, če se avtomobil ponaša z naborom (sicer izvrstno delujočih) asistenčnih sistemov, med katerimi si še posebno hvalo zasluži radarski tempomat. Da o drsnih poljih na dotik na volanskem obroču, ki zahtevajo precej privajanja, niti ne govorim! Tovrstne rešitve resda večinoma navdušujejo mlajšo populacijo, ki jo želijo nagovarjati pri Mercedesu, a če sem povsem iskren, so ravno starejši (ali, politično korektneje, zrelejši) tisti, ki si lahko privoščijo dragoceno trikrako zvezdo.
Prednosti tehnike?
V duhu novodobne »pomlajevalne« filozofije znamke iz Stuttgarta tudi nova generacija razreda C prinaša precej več dinamičnih občutkov, kot smo jih bili vajeni do sedaj. A vseeno ohranja nekatere znane tradicionalne znamkine vrednote iz preteklosti, med katerimi še vedno prevladuje udobje v vožnji, ki je bilo tokrat še dodatno nadgrajeno s sistemom Air Body Control z brezstopenjskim uravnavanjem blaženja. Vozno doživetje, ki ga je bilo še pred kratkim moč doživeti le v razredu E!
Tako se novi razred C, kljub temu, da omogoča tudi kakšen hitreje vožen ovinek (solidno komunikativen volanski mehanizem, ki pa le ni na nivoju bližnje bavarske konkurence), še najbolj domače počuti od ležernem križarjenju. K temu povsem spada tudi novi 1,5-litrski turbobencinski agregat (koda: M 264) s Twin Scroll turbino ter tehnologijo blagega hibrida, ki sicer na papirju obljublja veliko, a mu precej bolj ustreza defenzivna vožnja. Verjemite mi, denarnica vam bo hvaležna.
Mercedesovi inženirji se sicer lahko pohvalijo, da so v nov pogonski sklop stlačili precej sodobnih tehnologij, kjer si še posebno pozornost zasluži sistem EQ Boost. Pri slednjem gre za t.i. 48-voltni blagi hibrid, ki prispeva dodatnih 10 kilovatov moči, kar pripomore k zmanjšanju turbo luknje ob začetku pospeševanja ter omogoča daljše »jadranje«. A se vseeno zdi, da se pogonski sklop med speljevanjem za odtenek predolgo obotavlja, pri čemer tudi 9-stopenjski avtomatski menjalnik 9G-Tronic deluje občasno med vožnjo rahlo zmedeno. Vendar pa omenjene pomanjkljivosti niso toliko kritične, da bi bile moteče povprečnemu uporabniku.
Mali turbobencinski agregat se sicer mora za kaj konkretnejšega zavrteti proti višjim vrtljajem (najvišja navorska vrednost je pri 3.000 vrtljajih), da se dodobra razživi konjenica pod motornim pokrovom, posledično pa se kaj hitro izkaže za precej žejno. Pri tem ne bodite presenečeni, če vam porabe že ob povsem normalnih vsakodnevnih relacijah ne bo uspelo znižati pod 9,5 litrov! Prav nič ne pomaga niti (sicer izjemno dobro delujoč) sistem Start&Stop, ki izklopi motor že pod 8 km/h, sam kasnejši vklop pa je precej nezaznaven in eden hitrejših (tovarna navaja, da zgolj v 400 milisekundah).
Tako se kaj hitro poraja precejšnje vprašanje o smiselnosti tehnologij, ki naj bi pripomogle k nižji porabi goriva ter manjšemu izpustu takšnih in drugačnih »svinjarij« (tudi s pomočjo priloženega filtra trdnih delcev). Če sem malce ciničen, verjetno prav nič kaj več ne bi pokurila niti razgrajaška AMG verzija, v kateri rezgeta 390 razigranih žrebcev.
Velika večina kupcev Mercedesovega srednje velikega karavana bo tako skoraj zagotovo še vedno raje posegala k podobno dragi in podobno krepki različici C 220d, saj še vedno porabi opazno manj goriva.
Čistopasemski Mercedes
Aktualna generacija razreda C na vseh področjih dokazuje, da gre za čistokrvni Mercedes. Nenazadnje tudi pri ceni, ki se je pri tokrat prav nesramno približala prestižnejšemu razredu E ter celo že sladostrastnemu kupejevskemu CLS. A kot smo pri premijskih proizvajalcih že vajeni, je možno s kakšnim bolj racionalnim izborom dodatne opreme končno ceno dodobra znižati, brez da bi lesk njegove zvezde kakorkoli zbledel. In verjemite mi, tudi precej cenejša verzija deluje še vedno povsem dovolj imenitno in obenem prav nič otročje, ko jo boste pred svojim najljubšim golf klubom parkirali poleg njegovih večjih bratov.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Ne kliči me »baby«"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Veliko boljša izbira 220d. Nižja poraba +3l in veliko boljši pospeški
Jeeeej kera cena za 1.5 mlinček :)…moreš bit pa hud značkar da vzameš to za tak denar, kaj si ja nor 🙂
71k zapravljenih in sedeži še vedno niso električni z memory…fail
Ta motor je res čudn, zelo malo navora ima glede na konje. samo 280 in še to postavljen zelo visoko, kot pri atmosfercu. zelo čudno.