Da smo si na jasnem: posnemanje poteka v vse smeri in med vsemi proizvajalci. Eden od primerov je recimo pionirstvo Mercedes-Benza s takratnim razredom ML, ki je bil prvi prestižni SUV nemške trojice na tržišču. Nekaj let kasneje sta idejo kopirala BMW in Audi z X5 in Q7. Leta so tekla in pri vseh treh so se cestni terenci namnožili v številnih velikostih. Ko širitev navzdol ni bila več možna, so prišli fantje v Münchnu na idejo križanja SUV-a s silhueto tradicionalnih kupejev. Nastala je prva generacija modela X6. Kupejevski športni terenec je bil sprva deležen obilice neodobravanja in zaničevanja javnosti, ciljna skupina kupcev pa je s kupno močjo in željo po njem nagradila pogum Bavarcev. Dobremu prodajnemu »zgledu« je sledil X4, v nekaj mesecih pa se jima bo pridružil še nekaj manjši X2. No, tudi Mercedes-Benz hoče del »kupejevskoterenske« pogače, zato so spravili na svet najprej večji GLE Coupe, zdaj pa je tu še manjši GLC Coupe.
Precej nižji
Coupe je tehnično seveda tesno povezan z običajnim GLC-jem ter kot tak v današnjem času tudi neke vrste logično nadaljevanje uspešne prodajne zgodbe osnovnega modela. Kot je za tovrstne »kupeje« značilno, je tudi GLC Coupe od osnovnega GLC-ja daljši in nižji. Daljši previs (+76 milimetrov) pomeni tudi za enako dolžino daljšo karoserijo. Njegovo “športnejšo” pojavo naj bi poudarjala tudi nižja skupna višina karoserije, zato sega njegova streha 1.602 metra v nebo, kar je točno 3,7 centimetre manj kot pri običajnem GLC-ju.
Zanimivo pri tem je, da je zunanjih 3,7 centimetrov v kabini »porezalo« celo 76 milimetrov višine nad glavama voznika in sovoznika. Nad zadnjo klopjo je višinski davek dosti manjši, 33 milimetrov, kar je kljub vsemu občutno nižje kot v navadnem GLC-ju. Testni primerek je dodatno znižala oplemenitev
z doplačljivim strešnim oknom (1.479 €), katerega mehanizem je pobral še nekaj dodatnih milimetrov nad glavami. Prevedeno v prakso to pomeni še zadosten prostor za mojo glavo spredaj ter občutno pomanjkanje zadaj.
Vsem, ki vam ni vseeno za počutje odraslih normalno raslih sopotnikov na zadnjih sedežih, zato toplo odsvetujem izbiro GLC-ja kupe, saj slednji po tej plati niti slučajno ne more konkurirati skoraj kraljevsko odmerjenemu prostoru za glave v običajnem GLC-ju.
Zanimiv poskus
Je pa Coupe v kabini identičen osnovni izpeljanki v vseh ostalih pogledih. Visoka kakovost izbranih materialov in končne obdelave. Dovršena ergonomija upravljanja in sedenja. Lično in pregledno urejen voznikov delovni prostor z dobro berljivimi merilniki ter sistemom upravljanja s sredinskim vrtljivo-potisnim gumbom Command. S slednjim so naredili Mercedes-Benz-ovi inženirji v zadnjih letih pomembne korake v smeri približevanja sistema uporabniku, a, vsaj v mojih očeh, BMW-jevega izrazito pregledno in intuitivno delujočega iDrive-a še vedno ni povsem ujel. Tudi sredinsko nameščena, na dotik občutljiva tablica nad gumbom je sicer zanimiv poskus izboljšanja uporabniške izkušnje, a sem sam vseeno tudi tu ostal zvest fizičnemu gumbu.
Na »hoduljah«
Pri testnem GLC Coupeju hvalim tudi zelo visoko raven udobja v vožnji. Upoštevajoč, da je bil preizkušeni primerek obut v 20-palčno nizkopresečno obutev, je to opažanje še toliko bolj hvalevredno. Obema izpeljankama GLC-ja sta skupna identična mehanika, a naj bi imel – z namenom zagotavljanja bolj dinamičnega vtisa v vožnji – Coupe nekoliko ostreje in posledično odzivneje nastavljena volan in vzmetenje.
Kljub temu, da običajnega GLC-ja še nisem uspel voziti, me je Coupe, podobno kot številni Mercedes-Benzi v zadnjem času, na cesti zelo prijetno presenetil; 1.845-kilogramski kolos na »hoduljah« se je peljal med ovinki veliko bolj suvereno, kot sem bil vajen od Mercedesov v katerikoli obliki še kakšnih pet let nazaj.
Izredno dober oprijem in posledično visoka hitrostna povprečja so mi iz avtomobilov s trikrako zvezdo na nosu že dolgo znane. Pohvalne pa so za znamko netipične odzivnost, povratna povednost in že skorajšnja zabavnost avta med ovinki. Ne razumite me narobe: fizikalnih zakonov še zdaleč ni napisal na novo, ravno tako se še vedno najdejo med njemu podobnimi dinamično bolj navdahnjeni in uživaški tekmeci, a se, za tako težak avto s privzdignjenim težiščem in trikrako zvezdo na nosu, med ovinki obnaša zares dobro. Deloma se ima za to najbrž zahvaliti že omenjenim doplačljivim dvajsetpalčnim valjarjem (širine 255 mm spredaj in 285 mm zadaj), deloma pa tudi prilagodljivemu zračnemu vzmetenju Air Body Control (doplačilo 2.679 €) ali na kratko ABC, ki učinkovito omejuje prečno nagibanje zajetne karoserije.
25 navzgor in 40 navzdol
Dodatna dobrodošla sposobnost ABC-ja je možnost nastavljanja višine avta, za suverenejši nastop na bolj razgibanih podlagah mu lahko porabniki ukažejo dvig »trebuha« za 25 milimetrov. V povezavi z visokim nakladalnim robom prtljažnika pa pride prav opcijaznižanja zadka za točno štiri centimetre. Morda ne deluje veliko, a se izkaže, da so ob relativno visoko postavljenem nakladalnem robu, ko poskušaš naložiti vanj kaj večjega in težjega, tudi štirje centimetri še kako dobrodošli.
Pri prtljažniku se mi zdi smiselno omeniti še njegovo plitvost. Prtljažnik je, z namenom zagotavljanja navidezno pravilne oblike v zgornjem delu, razdeljen v dve nadstropji. Vsaka zase je po eni strani globoka, po drugi pa spet ne tako zelo. Zgornjega so se inženirji in oblikovalci potrudili oblikovati kar se da pravilno in lično, a so to dosegli na račun njegove razmeroma skromne višine. Pod polico skrita 
votlina je veliko bolj razgibane oblike, saj njena obloga strogo sledi oblikam. Skupno je sicer res na voljo praviloma povsem zadostnih 500 litrov osnovnega prtljažnika, a bo njihova porazdelitev zahtevala od domačega specialista za pakiranje več previdnosti in natančnosti pri zlaganju ter nenazadnje tudi določanju velikosti in oblike posameznih kosov prtljage.
Nekje daleč spredaj v nosu
Hvalospevi o udobju v vožnji izhajajo tudi iz zelo dobre zvočne zatesnitve potniškega prostora. Zaradi nje se mi je zdelo, da 2,2-litrski dvoturbinski dizel, ki v nekaterih drugih Mercedesih ni preveč prepričal s tišino ali kultiviranostjo teka, svoje delo opravlja nekje daleč spredaj v nosu avta. Njegov bolj robat tek ob začetnem zagonu je sicer res malo bolj slišen kot kasneje, ko se ogreje na delovno temperaturo, a resnično nikoli ne deluje akustično naporno ali moteče.
V trenutno veljavnem ceniku, kjer sta poleg 250 d navedena še šibkejši dizel 220 d in rahlo močnejši turbobencinski štirivaljnik »250«, se mi je zdela motorizacija 250 d optimalna izbira za kupejevski GLC. Deloma zaradi konkretne konjenice več kot 200 »konji« in seveda spoštljivega 500-njutnmetrskega navora. Piko na i celotnemu pogonskemu sklopu pa je dodal suveren nastop zdaj že kar nekajkrat pohvaljenega devetstopenjskega menjalnika 9G-Tronic.
Šteje dobra osnova
Ko sem prvič stopil v stik s testnim avtomobilom, sem vedel, da je njegova cena zagotovo visoka. Izkazalo se je, da s nisem motil. Vsa doplačila so jo potisnila v višave na več kot 81.000 evrov. Znesek, ob katerem se vsakemu povprečnežu orosi oko. Navkljub naboru dodatkov (dobrih 27.000 evrov) pa sem prepričan, da brez dobre osnove moja končna ocena Mercedes-Benza GLC 250 d Coupe ne bi bila tako pozitivna, kot je.
Brez strahu
Ponovno: Mercedes-Benzi me v zadnjem času vedno znova nadvse pozitivno presenečajo. Eni bolj, drugi malo manj, a v paketu avtomobila, ki sliši na ime GLC 250 d Coupe, me je resnično malo stvari zares motilo. Seveda se najdejo zadeve, ki, strogo objektivno gledano, mečejo luč dvoma na smiselnost izbire Coupeja pred izvirnim GLC-jem. A če jih odmislim, se človeku res ni bati, da bi v njem ravno trpel.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Dober posnetek"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Zato pa je brezveze sploh brat teste avtomobilov, ker ne vejo za kaj je avto namenjen. Ocenjevanje avtomobilov se vedno gleda iz stališča za kaj je namenjen kot bi recimo pri ferrariju napisal pod minus majhen pritljažnik ali pa malo prostora za glavo ali pa visoka poraba. Tisti, ki kupi tak avto ve zakaj ga kupi bolj kot marsikateri testni voznik
Zanimivi so mi tej minusi. Vsi trije so tesno povezani. Pa jaz tukaj ne vidim tega, tak avto ni za uporabnost ampak bolj za ”kazat se”. Tako kot X6 ali Q7. Tej nekakšni street cocktaili športno/mestnih SUV (coupe ali pa ne) imajo vedno premalo prostora zadaj za glave, majhen prtljažnik itd. Mislim saj to je minus ampak za tak avto to ni tako pomembno. Ni narejen za bit nekaj posebnega po prostornosti.