Velik, a ne prevelik
Vsekakor so Škodini oblikovalci s prenovo sprednjega dela uspešno poudarili mogočnost osveženega Kodiaqa, ki vsaj v mojih očeh že na prvi pogled daje vtis večjega avtomobila in mu tudi v notranjosti ne moremo očitati kakršnekoli prostorske podhranjenosti. Kljub začetni previdnosti ob izvozu z ozkega parkirnega mesta, sem že po nekaj prevoženih kilometrih izgubil občutek, da je Kodiaq prevelik za mestno vožnjo, saj je preglednost dobra, poleg tega pa je v pomoč široka paleta piskajočih pomagal.
Dovršena ergonomija
Ker sam nisem velik ljubitelj visokega sedenja v avtomobilu, si sedež vedno nastavim v skrajno spodnji položaj. Zato sem, kljub SUV-jevskem pedigreju in višji oddaljenosti od tal, v Kodiaqu ob ustrezni prilagoditvi kota volana dobil vtis sedenja v limuzini z bonusnim dodatkom boljše preglednosti. S pomočjo električnega nastavljanja voznikovega sedeža je hitro mogoče priti do optimalnega položaja za volanom, brez pripomb pa ostajam tudi pri opisu ergonomije voznikovega delovnega prostora ter namestitve ročic in stikal za upravljanje.
Čeprav sem si ob prvih vklopih aktivnega regulatorja hitrosti zaželel njegovo upravljanje preko tipk na volanu, sem zelo hitro doumel prednosti temu namenjene manjše ročice, nameščene pod ročico za vklop smernikov in preklop dolgih luči. Sedeži nudijo dobro bočno oporo tudi pri hitreje odpeljanih ovinkih, pri katerih pa vseeno občutimo nekaj več nagibanja v primerjavi z nižjimi limuzinskimi modeli.
Solidna lega na cesti v vseh pogojih
Testni avtomobil je bil opremljen z dinamičnim uravnavanjem podvozja (DCC), ki s pomočjo tipal in elektronskega krmiljenja prilagaja delovanje vzmetenja in krmiljenja. Na delovanje vzmetenja lahko vplivamo z izbiro voznih načinov – na razpolago imamo načine Normal, Sport in Comfort, dodatno pa sta na voljo še način za terensko vožnjo (Off Road) s posebnim prikazom na osrednjem zaslonu ter način za varčnejšo vožnjo. Avtomobil se v ovinkih obnaša nevtralno in daje občutek vožnje po tirnicah celo na mokri cesti, za kar imajo zasluge tudi pnevmatike v velikosti 20 palcev in štirikolesni pogon.
Udobje in prostornost spredaj in zadaj
V petsedežni različici testnega avtomobila je prostora v kabini v vseh pogledih več kot dovolj, na voljo je vrsta prostornih in premišljeno zasnovanih odlagalnih mest, vključno z velikima predaloma pred sovoznikom in prostorom v sredinski konzoli. Nadpovprečno velik je tudi prostor, namenjen prtljagi, ki ga lahko še povečamo z vzdolžnim pomikom zadnje klopi ali preklopom naslona zadnjih sedežev (v razmerju 1/3 – 2/3). Prevoz različnega tovora, ali pa le prevoz nakupovalnih vrečk, olajšajo kavlji ob straneh prtljažnika, sam pa bi si v takšnem avtomobilu omislil še dvojno dno prtljažnika, ki ga v testnem vozilu ni bilo. Ob učinkovitem delovanju doplačilne (paket Comfort Plus) tripodročne klimatske naprave in ogrevanju sedežev spredaj in zadaj je testni Kodiaq dobil maksimalno število točk tudi v očeh mojih sopotnic.
Uporaba tehnologije le pod budnim nadzorom
Testni avtomobil je bil dodobra napolnjen z voznikovimi pomagali, vključno z višjo stopnjo sistema Travel Assist, zato sem tokrat nekaj časa posvetil njihovem preizkušanju. Kombinacija radarskega prilagodljivega regulatorja hitrosti in sistema za ohranjanje voznega pasu skupaj s sistemom prepoznave prometnih znakov, GPS tehnologije in podatkov zemljevida ob idealnih pogojih in oznakah na cesti skoraj že omogoča delno avtonomijo, saj s predvidevanjem glede na konfiguracijo poti zna upočasniti pred krožiščem ter ga prevoziti s primerno hitrostjo in ob izhodu znova pospešiti do nastavljene hitrosti. Prilagodljivi tempomat ob nastavitvi delovanja v skladu z prometnimi oznakami samodejno in z relativno kratkim zamikom prilagaja hitrost trenutnim omejitvam, vendar je njegovo delovanje kljub zgoraj omenjeni zmožnosti predvidevanja občasno še vedno premalo uglajeno. Glede na preizkušeno, glavni problem še naprej ostaja v prevelikih primerih nedorečeno označena cestna infrastruktura, ki velikokrat dela preglavice tudi voznikom in jim tudi elektronska pamet asistenčnih sistemov, ki postajajo vse bolj dovršeni, ni vedno kos.
Zmogljiv pogonski sklop, a brez športnih presežkov
Nadgradnja je najmočnejši izvedbi turbodizelskega motorja prinesla nekaj dodatnih konj, ki ob 400 Nm navora suvereno poskrbijo za pogon avtomobila v vseh režimih delovanja. Ob športnem speljevanju bi sicer ob zapisani številki kilovatov pričakoval nekaj več poskočnosti, ampak te podatek o masi avtomobila, večji od 1.800 kg hitro postavi na realna tla. Temu navkljub pospešuje uglajeno in zvezno, pomanjkanja sape pa ni čutiti niti pri višjih hitrostih. Ob želji po hitrem pospeševanju je treba vzeti v zakup kratek zamik ob močnejšem pritisku na pedal plina, ki je posledica kombinacije turbinsko gnanega motorja in 7-stopenjske dvosklopčne avtomatike. Slednja je občasno delovala neodločno in manj uglajeno v primerjavi z delovanjem enakega menjalnika v modelu Octavia. Zmotilo me je tudi nepredvidljivo vklapljanje jadranja (vožnje v prostem teku) ob vožnji pri nižjih hitrostih, ki sili v prepogosto nepotrebno uporabo zavor, čeprav bi v večini primerov za zmanjševanje hitrosti lahko uporabili zaviranje z motorjem.
Če nimamo ekstremnih terenskih ambicij, bo več kot zadostoval tudi pogon na sprednji kolesni par, ki pa ni na voljo ob izbiri močnejše različice dizelskega motorja. Kljub precejšnji masi in štirikolesnemu pogonu avtomobil ni pretirano požrešen, saj je v celotnem obdobju testnih voženj skupno popil 6,7 litra na sto prevoženih kilometrov, razpon porabe pa je znašal od 8 litrov v mestni vožnji, slabih 7 litrov pri avtocestni vožnji do pod 5,7 litra ob vožnji po regionalnih cestah.
Vsestransko povezan
Poleg obilice asistenčnih sistemov je bil testni avtomobil opremljen z naprednejšim navigacijskim sistemom in stalno povezljivostjo v splet, ki omogoča brezžične nadgradnje in možnost spremljanja realnih podatkov o prometu. Žična povezava telefona je možna preko USB-C priključka, brezhibno pa deluje tudi brezžično povezovanje (Bluetooth, Wi-Fi) s sistemi Android Auto in Apple CarPlay. Glede na cenovni razred in opremljenost vozila pa me je nekoliko razočarala zelo povprečna kvaliteta predvajanega zvoka.
Dobra izbira
S pripombo: za vse, ki si lahko privoščijo za avtomobil odšteti skoraj petdeset evrskih tisočakov in z njim povezane letne stroške registracije in vzdrževanja. Ker Kodiaq tudi po prenovi ostaja uravnotežen in udoben avtomobil, verjamem, da bo s svojo uporabnostjo še naprej osvajal tudi slovenske kupce.
Avtomobilizem.com (Besedilo in foto: Matjaž Zupančič.)
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Mogočnež"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ne predstavljam si, da bi dal 50k za kaj takšnega. Je (groteskno?) lep avto, za družinske namene uporaben, vetrolov na avtocesti, ampak tja do 35k max
Meni ta avto nikakor ne sede, obupno mi je grd (sploh tiste z manj opreme), spominja me na tiste prve BMW X5 škatle…očem bistveno prijetnejši je Karoq in pa Kamiq, sta pa tudi precej manjša, mogoče ravno zato izpadeta dosti lepše…da pa bi dal 50 jurjev za tole, pa mi niti na pamet ne pade…
Nedvomno dober avto, samo cena pa v enem letu + cca 25%.
Lep voz!
Cena osnovnega modela skoraj pol nižja…. ok….. a pri osnovnem sploh dobiš klimo ?
Osnovnega modela praktično ne moreš dobiti, vsaj na Avto.net ga ni. Najnižjo ceno ima 1,5 TSi za 30.144 €
Seveda da ne, dobiš spredaj trikotno okence, kot so ga imele katre da zračiš.
Katrce niso imele trikotnega okenca…
No pa dvodelno premakljivo.
Dober avto (škode nasploh) imajo sicer v redu financiranje, ampak žal so cene zlezle v nebo 🙁