Osebno menim, da je tokrat bolj na mestu vprašanje: “Sem jaz pravi zanj?” Zakaj obrnjena smer? Zato, ker je Wrangler v prvi vrsti Jeep in šele potem vse ostalo. Kolikor sem doslej uspel povzeti, so namreč Jeepi avtomobili, ki prinašajo s seboj mnoge, recimo jim, posebnosti. Posebnosti, ki na drugi strani rabijo ravno tako vsaj malo posebnega uporabnika. Pa poglejmo, kaj Wranglerja naredi tako posebnega in nezmotljivo prepoznavnega.
Zahteva močno in odločno roko
Prva je vsekakor tehnična zasnova, z izrazito pripravljenostjo in pripravnostjo za potepanje po terenih. Ja, tudi tistih zahtevnih, ne samo makadamih in negovanih travnikih. Izstopa šasija s togima premama spredaj in zadaj. Ta izvedba omogoča samosvojo izvedbo karoserije, o kateri se bom razpisal malo več kasneje. Druga Wranglerjeva posebnost je njegov pogonski sklop, oziroma njegov štirikolesni pogon. Ta pozna pet načinov: 2H, 4H Auto, 4H Part Time, N in 4L. Za razliko od današnjih športnih terencev in SUV-ov, kjer med načini prehajamo z lahkotnim tipkanjem po električnih stikalih ali sukanjem gumbov, zahteva Wranglerjev sistem za preklope močno in odločno roko. V časovno razmeroma kratkem druženju z Wranglerjem ga niti slučajno nisem utegnil pognati do njegovih skrajnih zmožnosti na terenu. Toda vtis, ki ga je avto naredil name med tistimi nekaj kilometri makadama in na razmočenih gozdnih poteh, mi pravi, da je sposoben priti na terenu bistveno dlje, kot pride vsak sodobni cestni terenec, če je le na njegovem predjem levem sedežu nekdo, ki ga zna tja zapeljati in si to tudi drzne.
Dva para krepkih rok
Za ostalih vsaj 90 odstotkov kupcev Wranglerjev je pomembno, kako se vozi na urejenih cestah. Upoštevajoč, da teče beseda o avtu s šasijo, togima premama in izrazito pripravljenost na terenske potepe, ugotavljam, da se tudi tam izkaže za dovolj dobrega partnerja. Dovolj dobrega, ne pa tudi fenomenalnega. Razlog za to tiči v zgoraj omenjeni samosvoji izvedbi karoserije. Njena posebnostje so snemljiva vsa štiri bočna vrata in, v testnem vozilu, še snemljiva streha Freedom. Osebno sem zaradi kombinacije kratkotrajnosti druženja z njim in prevladujočega deževnega vremena sicer uspel sneti samo prvo četrtino strehe, to je dveh deljenih delov strehe neposredno nad voznikom in sovoznikom. Med brskanjem po avtu sem naletel še na lično zapakirano orodje, vključno z zgibanko s slikovnimi navodili za odstranjevanje strehe in vseh vrat. Zadeva deluje na pogled sila enostavno, lahka zasnova strehe iz umetne snovi pa, po moji oceni, potrebuje le dva para krepkih rok za njeno snemanje in kasnejše ponovno nameščanje.
Špartansko
Žal ima pozitivna plat lahke zasnove strehe pri rokovanju z njo tudi svojo slabšo plat, ki pride do izraza med vožnjo na avtocestah. Tam se po prehodu v troštevilčno območje hitrosti skozi streho in špranje okoli nje prebije kar nekaj piša vetra in trušča iz okolice. Posledično bodo morali potniki med vožnjo z Wranglerjem v tovrstnih pogojih odločneje povzdigniti glas. Podobno je treba takrat pojačati tudi glasnost radijskega sprejemnika, da se lahko melodija iz zvočnikov vsaj približno razločno prebije do ušes uporabnikov. Zvočna situacija pri manjših hitrostih vožnje daje na drugi strani boljši vtis, saj je recimo trušč pogonskega motorja, navkljub razmeroma špartanski zvočni izolaciji kabine, kar dobro zadušen.
Zadovoljivo
Za dovolj dobrega partnerja se izkaže tudi med vsakdanjo vožnjo po urejenih cestah. Podvozje je sicer nastavljeno na udobno stran, kar je opaziti tudi med ovinki in pri poskočnejšem ritmu vožnje v obliki opaznejšega zibanja in prečnega nagibanja karoserije. Geometrija podvozja s togima premama, nekaj pa vsekakor tudi ne najbolj optimalne pnevmatike, so na razmočeni cesti zahtevale več pozornosti in previdnosti med ovinki. Tam namreč ob pretiravanju na vstopih v ovinek nos lahko zbeži iz začrtane smeri (podkrmarjenje), na izstopih pa je ob pretežki desni nogi ravno tako lahko zbežal zadek (prekrmarjenje).
Ne pomnim
Ko sem že ravno pri dežju, nikakor ne morem mimo še ene, v mojih očeh izrazito moteče posebnosti Wranglerja, ki je deloma povezana tudi s streho Freedom: v primeru močnega dežja in pri odprtih vratih ali steklu prtljažnih vrat je prisotno konkretno zatekanje vode v kabino. Pri odprtih vratih se mi je tako zdelo, da je voda z roba strehe izrazito močno kapljala oziroma curljala v kabino. Zadaj sem pri terencih in karavanih vajen, da navzgor odprta prtljažna vrata nudijo vsaj majhno zatoščišče pred dežjem. No, v Wranglerju temu ni tako. Izkaže se namreč, da se med odprtim steklom in streho vzpostavi približno tricentimetrska reža. Dodatno je takrat odprto steklo nagnjeno tako, da vsa voda, ki se zbira na njej, teče skozi omenjeno režo točno za vrat nesrečniku, ki nalaga stvari v prtljažnik ali jih jemlje iz njega. Sam tako ne pomnim avta, kjer sem bil v konkretnem dežju tako moker, kot sem bil pri Wranglerju.
Dobra izbira
Drugod po svetu je Wrangler sicer dobavljiv tudi z bencinskim šestvaljnikom, v Sloveniji pa sta na voljo samo dva štirivaljnika. Bencinski dvolitrski turbo in 2,2-litrski turbodizelski CRD. Testni primerek je gnal slednji in čeprav se zdi na papirju dobrih 2,2 toni lastne mase Wranglerja kar velik zalogaj, se na cesti izkaže za dobro izbiro motorizacije. Vsekakor gre glavnino zaslug za to pripisati 450 Nm navora in spodobnim 147 kilovatom (200 KM) največje moči. Vsekakor pa pri celotni predstavi svoje prispeva tudi dobro preračunan osemstopenjski menjalnik. Pogonskemu sklopu štejem v plus dobro zanašanje na motorni navor, udobno menjavanje prestav in možnost ročnega poseganja vanje. Slednje se mi zdi toliko bolj pomembno pri spopadanju z najzahtevnejšimi tereni, kjer je dober nadzor nad vsemi elementi pogonskega sklopa bistvenega pomena, ročni menjalnik pa v sodobnih Wranglerjih, vsaj v tistih za slovenski trg, ni dobavljiv.
»Izvenasfalten«
Prodajne številke kažejo, da je Wrangler za Jeep in posledično tudi za skupino FCA zelo pomemben model. Njegova prodaja že dolga leta vztrajno raste, še posebej izrazito v zadnjih letih. Vrhunec je dosegla leta 2018, ko so jih samo v ZDA in Kanadi prodali preko četrt milijona. Z načrtno širitvijo prodajnih kanalov tudi zunaj meja omenjenih dveh trgov se Američani seveda nadejajo številko v naslednjih letih še povečati. Sem nad tem prodajnim uspehom presenečen? Glede na to, kako dobro gredo danes v promet SUV-i, terenci in vse kar je vsaj bežno povezano s »terenskostjo«, niti ne. Pri tem dopuščam možnost, da si onkraj Atlantika približno polovica strank privošči Wranglerja zato, da izrablja njegove izrazite terenske zmogljivosti. Na tej strani Atlantika ocenjujem, da je stanje bistveno drugačno. Tu si po moji oceni največ desetina kupcev omisli Wranglerja na račun njegovih »izvenasfaltnih« sposobnosti. Razlog za slednje iščem predvsem v človeški naravi.
Še več Jeepov
Trdim, da smo postali »narod družabnih omrežij«. Njegovim predstavnikom je zelo pomembno, kaj si o njih mislijo drugi. Posledično se tudi, bolj kot kadarkoli doslej, zavestno ali nezavestno, trudijo predstavljati okolici drugačne, lepše, boljše, kot so morda v resnici. Pri tem terenci vseh oblik in podob izvrstno služijo temu poslanstvu. Sam namreč danes ne poznam oblike avta, ki bi vrednote, kot so športnost, uporabnost, prilagodljivost, večnamembnost in željo po pustolovščinah sporočale bolj očitno kot terenci. Avtomobilski proizvajalci so to ugotovili, zato ravnanje in obnašanje »družabne« množice vestno unovčujejo v vse številnejšem naboru tako ali drugače terensko navdahnjenih modelov. Pri tem Jeep ni nič drugačen. Spomnim se, na primer, ko je Mike Manley, zdaj že dobro leto vodja skupine FCA, najavil, da bodo koncernu zagotovili svetlo prihodnost tudi s tem, da bodo ponudili trgu še več Jeepov.
Na drugi skrajni strani
Sam sicer nekoliko dvomim, da bodo vsi prihajajoči modeli tako značilno jeepovski, kot je Wrangler. Navsezadnje se je z naraščanjem količine težko izogniti redčenju kakovostnega DNK-ja tradicionalnih Jeepov. In medtem ko sam dojemam Compass in Renegade kot športna terenca z bistveno razredčenim DNK-jem znamke ter ju posledično ocenjujem kot neprimerna zame in za moja pričakovanja, opažam, da je Wrangler na drugi skrajni strani lestvice. Je namreč Jeep v izvirnem pomenu besede. Ne dvomim, da so z leti tudi pri njem ozko specializirano terenskost tu in tam vsaj malo omilili. Jasno je, da so to storili z namenom, da lahko nagovarjajo kar se da široko množico potencialnih strank na tržišču.
Wrangler je v svojem bistvu ostal pristen. Verjamem, da se najdejo ljudje, ki se z njim iz takšnega ali drugačnega razloga poistovetijo, a sam preprosto ne spadam mednje. Sklep zapisa je torej jasen: ne da Wrangler ni zame, jaz nisem zanj.
Besedilo in fogotrafije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Nisem zanj"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Meni je svetoven, ampak cenaaaaa…
Za ta denar dobiš Landcruiserja in še ostane za enega Dusterja za ženo 🙂
Moram priznat, da sem dvakrat preveril ceno…
Zakaj pa ne. Poglej malo našpičenega Minija, Q1, in takih avtomobilov.
Kaj si mislim je pa ….
Že že ampak tukaj govorim o tem dotičnem primerku. Saj pri drugih ni dosti drugače.
Tudi to je res. 🙂