Micra je bila od nekdaj globalen avto, a je bila njena izvedba v četrti generaciji, vsaj izbirčnim evropskim kupcem, manj zapeljiva. Kot zanimivost naj povem, da so šli celo tako daleč, da so četrto generacijo proizvajali samo v daljnovzhodnih deželah in Mehiki, pri čemer so evropski modeli prihajali s tekočih trakov v Indiji. O raznolikosti njene motorne ponudbe je bilo komaj možno govoriti. Njen seznam doplačil praktično neobstoječ, oblikovno pozabljiva, s stališča vgrajenih materialov in izdelave pa odkrito nizkocenovna. Avto se je na manj zahtevnih trgih še spodobno prodajal, v Evropi niti toliko ne. Japonci so sklenili, da si hočejo na evropskem trgu ponovno odrezati večji kos pogače med malimi mestnimi avti, zato so Micro pete generacije razvili iz ničle, začeli na praznem listu »digitalnega papirja«. Celotno razvojno delo so opravili evropski inženirji z mislijo na zahteven evropski trg. Tudi proizvodnja se je vrnila v Evropo, natančneje v Francijo, v Renaultovo tovarno, kjer prihajajo z linij tudi aktualni Renaulti Clio. A to še ni vse. Zastavili so ji tudi povsem drugačen prodajni načrt kot predhodnici.
Vsaj na papirju
Za razliko od nižjecenovne umeščenosti na trg predhodnice, je nova Micra uperjena v zgornji del ponudbe. Ogleduje si tekmece, kot so Mini, Audi A1 in DS 3. Zanimivo oblikovanje in v tem avtomobilskem razredu danes že skoraj obvezen bogat nabor možnosti personifikacije z obilico oblikovalskih dodatkov, barvnih vložkov zunaj in znotraj, zanimivih odtenkov karoserijskega laka in nenazadnje tudi razmeroma širok nabor platišč sta, vsaj na papirju, dobra popotnica za doseganje zastavljenega cilja. A osebno kljub temu mislim, da morajo Japonci urediti še nekaj stvari. Današnje stanje avtomobila namreč še ni povsem zrelo za resen napad na ciljne tekmece.
Uvodni dvomi
Prva v vrsti potenciala za nadgradnjo je vsekakor motorna paleta. Vsega skupaj trije motorji, dva trivaljna bencinska in en turbodizelski, katerih največje moči za enkrat ne presegajo meje 90 »konj«, so sila skromna ponudba. Ob tem tudi pridevnik »najmočnejša« v ponudbi dobi čuden, že skoraj šaljiv prizvok. Navsezadnje se recimo pri Miniju pri tej meji moči vse skupaj komaj začne. Nič čudnega, da sem bil uvodoma kar skeptičen nad sicer v prodajnem materialu nadvse samozavestno predstavljenih 90 »konj« Micre. A hendikep na cesti kljub temu ni tako velik, kot sem mislil, da bo.
Presenetljivo poskočen
Prvi razlog za dober nastop Micre 0.9 IG-T je njena za današnji čas in ta avtomobilski razred zmerna lastna masa s tisoč in enim kilogramom. Drug vplivni faktor je razmeroma na kratko preračunan petstopenjski ročni menjalnik, katerega lepo tekoči in natančni gib prestavne ročice ravno tako ugajajo. Tu je še poskočen turbo značaj motorja. Že res, da se mora najprej zavrteti nad približno 1.700 vrt/min, a od te meje naprej prepriča z dobro prožnostjo, odzivnostjo in tudi pripravljenostjo zavrteti se do rdečega polja. Pod črto mu nagaja samo prvih nekaj minut obratovanja, takoj po hladnem zagonu. Takrat namreč njegovo mestoma cukajoče in nezvezno delovanje daje občutek, da usklajenost posameznih motornih elementov med sabo ni najbolj optimalna.
Ni za vedno
Micra 0.9 IG-T se na cesti odreže kot zelo stabilen, zanesljiv in na trenutke celo zabaven malček. Vse to je posledica visoko postavljene meje zdrsa, pričakovane nagnjenosti k podkrmarjenju v primeru pretiravanja, zanesljive in stabilne lege ter nenazadnje tudi dobre odzivnosti avta na voznikove ukaze. Že res, da bi si sam želel še več povratne povednosti volana, a je slednja v povezavi s 17-palčnimi kolesi vsaj na ravni električno servoojačanih volanov tega avtomobilskega razreda. Pravzaprav je mehanika pripravljena na še veliko več kot »samo« 140 Nm in 66 kilovatov motorja 0.9 IG-T, zaradi česar je jasno, da stopnička 90 KM ne bo ostala vrh Micrine ponudbe za vedno.
Marketinška »fora«?
V kabini je Micra značilen predstavnik današnjih malih mestnih avtomobilov. Zaradi všečnega in razgibanega oblikovanja, ki ga, v primeru doplačila za katerega od barvnih paketov, dopolnjujejo barvni vložki, mu oprostim tudi nekatere elemente, izdelane iz na otip manj prijetne plastike. Spredaj je prostora v vse smeri dovolj tudi za višjerasle posameznike. Zadaj se zatakne pri višini, saj bodo tam normalno sedeli samo posamezniki do telesne višine 1,75 metra. Tam kolenskega prostora sicer res ni v izobilju, a sem sam vseeno brez težav »pospravil« kolena za meni prilagojeno namestitev prednjega sedeža. Upoštevajoč avtomobilski razred se mi zdi vsesplošna merska skromnost sprejemljiva. Stvar, na katero avtomobilski razred nima neposrednega vpliva, pa je preglednost iz avta. Tu so oblikovalci Micro s strmo dvigajočima bokoma in majhnim zadnjima steklom »obdavčili« s slabšo preglednostjo nazaj ter zadaj bočno. Da je nekaj posebnega, nas poskuša prepričati tudi Micrino ozvočenje Bose Personal Avdio Sistem z dodatnim zvočnikom v voznikovem vzglavniku. Ob njem se sicer sprašujem, zakaj ga niso privoščili tudi sovozniku, a po drugi strani sam nisem opazil kakšne drastične akustične izkušnje z zvočnikom tik ob mojih ušesih. Zato se bojim, da je vse skupaj spet samo bolj ali manj marketinška »fora«.
Nismo?
Če sem v novi Micri v karkoli prepričan, sem v to, da kar kliče po obdelavi Nismo. Zasluge za to gre pripisati vanjo vgrajeni tehniki in nenazadnje tudi dinamični zunanji podobi. Glede na Nismo izpeljanke praktično vseh Nissanov, je po mojem samo stvar časa, kdaj nam bodo Japonci namenili tudi Micro Nismo.
Skoraj prisiljen
Med 200+ in 90 »konji« je kar velika luknja. Dodatno je obstoječa mehanika, brez potrebe po dodatnem posegu Nissanovega športnega oddelka, sposobna narediti več. Bo pa treba na prvo počakati še več kot pol leta, saj je šele za februar 2018 napovedan prihod litrskega turbobencinarja s 120 »konji«. A verjamem, da ta zagotovo ne bo zadnji. Nenazadnje imajo tudi ciljni tekmeci bogat nabor motorjev, katerih zmogljivosti segajo tudi krepko preko meje 200 »konj«, torej jih bo slej ali prej morala ponuditi tudi Micra.
Enim je Micra všeč, drugim ne. Jaz se štejem med prve, vsaj v primeru preizkušene različice. V kabini mi sicer ni delovala tako »žlahtno« kot kakšen Mini ali DS 3, a mislim, da dotični primerek še ni predstavljal vrhunca zmožnosti Micrine personifikacije avta. Toda – če pomislim na oskubljene primerke A1, Minija ali DS 3, tudi ti še zdaleč niso tako zapeljivi kot njihovi bogato založeni primerki. Ne verjamete? Odklikajte do spletnih konfiguratorjev kateregakoli od omenjene trojice in samo poglejte videz vstopnih modelov. Človek se počuti že skoraj prisiljenega nameniti jim kopico dragih dodatkov, samo da bodo delovali kolikor toliko sprejemljivo …
Besedilo in fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
14 komentarjev za "Vse drugače kot prej"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Živijo Tahut. Kot sem napisal sem malo preizkušal ta Nissanov usb vhod s tremi ključki in pri nobenem ni bilo nobenih težav, zato sem to tudi napisal. Je pa res , da se mi je že zgodilo, da usb ključ ni deloval na enem pc-ju na drugih pa povsem normalno, zakaj ni vedel niti serviser računalnikov odgovoriti.lp
Avto je lep in v svojem razredu trenutno morda najboljši ali vsaj med najboljšimi , je pa občutno predrag . Mi je pa zanimivo kako pri vseh nisanovih avtomobilih spoštovani novinar, ki jih testira navaja težave s usb povezavo. Sam sem malo to preizkušal na Nisanovih modelih in na nobenem ni bilo teh težav, tudi v salonih niso nič vedeli o tem in mi vljudno dokazovali kako to ne drži, zato bi bil moj nasvet, da bi mogoče spoštovani novinar malo preveril svoje usb naprave in šele potem dal to pod minus pri testiranju.
Živijo corus. Veš, sem tudi sam že malo podvomil v moj USB. Potem sem pa ugotovil, da ima moj USB “težave” samo z Nissan-ovimi sistemi. Drugje namreč deluje brez težav. Iz tega razloga menim, da upravičeno “žnaram” o tem samo pri Nissanih. LP Peter
Tolk dnarja sem dal jst za karavana.
Zelo lep avtomobil ampak cena pa kot da gledam 1 razred višje. Takšna cena in s tem motorjem…absolutno previsoko. Armaturka res med najbolj kvalitetnimi v razredu in avtomobil ima stil in potencial postati uspešnica ampak s tako ceno bodo žal odbili svojo ciljno skupino-mlade ljudi.
Tolk cene navijao da …. sem jo pogledal na sejmu v Ljubljani. Tam je bla za 19000 pa sem mislil, da ne smejo popustov pisat 🙂 Za takle denar jih bo toliko kot Scenikov 4 itd…