Preobrazba
Če smo še pred približno 30 leti, ko se je na cestah prvič pojavil model Sportage, na znamko Kia gledali kot na predstavnika Senegala na štartu olimpijskega veleslaloma (beri: popoln eksot), pa se je to medtem povsem spremenilo. Najstarejši južnokorejski proizvajalec je namreč v vsem tem času postal eden glavnih igralcev na avtomobilskem zemljevidu, k čemur je dodobra pripomogla tudi njihova neverjetna sposobnost prilagajanja trgu. Na to kaže že ena redkih konstant v njihovi ponudbi (model Sportage), ki se je preobrazil iz dokaj klasičnega terenca, kakršnih smo bili vajeni sredi 90-ih let prejšnjega stoletja, v neizmerno drznega ter dokaj futurističnega športno uporabnega manekena.
Peta generacija srednje velikega športnega terenca, ki nastaja na platformi N3, vsekakor razburja s svojo ekstravagantno zunanjo pojavo ter le malokoga pušča ravnodušnega. Ali ti je neizmerno všeč ali pa ga ne maraš. Vmesne poti ni. V duhu novodobne Kijine oblikovalske filozofije, ki sliši na ime, kakršnega se ne bi sramovalo niti politično zavezništvo Povežimo Slovenijo (beri: »Združeni kontrasti«), se ponaša s precej opaznim dizajnom, kjer še posebej v oči pade sprednji del (npr. luči v obliki bumeranga).
Avtomobil, ki je sicer za evropski trg krajši ter z nižjim težiščem, v določeni meri spominja celo na električni EV6, pri čemer mu verjetno daleč najbolje pristoji ravno črna karoserijska barva. Ter obutev, ki naj bo vsaj 19-palčna. Z manjšimi namreč deluje dokaj neskladno. Kakorkoli že, nova generacija je postala drastično drugačna od prejšnje, s katero jo druži zgolj še … ime. A tega smo od Korejcev tako ali tako že vajeni, saj so oblikovni preskoki med generacijami tolikšni, kot jih pri kakšnem Volkswagnu ne doživiš niti v 30 letih. Drugačna filozofija pač!
Tehnologija za vse generacije
Ob vstopu v notranjost novega Sportagea dobi človek občutek, da so korejski dekoraterji imeli v mislih tudi tiste voznike, ki so na svet privekali celo pred samim rojstvom znamke iz Seula, kar se je zgodilo leta 1944. Vse skupaj namreč deluje ogromno in pregledno, kar še posebej velja za osrednja 12,3-palčna digitalna zaslona potovalnih informacij in multimedije, ki si zaslužita več kot odlično oceno. Nenazadnje tudi zaradi vzorne odzivnosti, logičnih menijev ter solidne grafike. In ja, novi Sportage pozna tudi slovenski jezik, s čimer se še vedno ne morejo pohvaliti tudi nekateri premijski (!) proizvajalci.
Navkljub čedalje bolj modni digitalizaciji so pri Kiji vseeno obdržali posamezne fizične gumbe, ki pa lahko imajo celo dvojno funkcijo. Preko prilagodljivega kontrolnika, ki se nahaja pod zaslonom infozabavne enote, je namreč moč preklapljati med funkcijo klime in multimedije, s čimer preko fizičnega gumba potem nastavljamo ali glasnost ali temperaturo. Vendar pa se je v praksi omenjena zadevščina izkazala za sila nerodno, saj lahko na omenjenem zaslonu kontrolnika mimogrede s prsti preklopiš omenjeni funkciji ter kasneje – namesto da bi povečal glasnost multimedije – drastično povišaš temperaturo klimatske naprave. Vsekakor zahteva več pozornosti voznika, kot če bi vse skupaj upravljal preko enotnega zaslona na dotik!
Družinsko uporabnost avtomobila, ki meri v dolžino dovolj prepričljivih 4,51 m ter se ponaša z 2,68 m dolgim medosjem, se kaže že na zadnji klopi, ki je zelo radodarno odmerjena. Prtljažnik bo s svojimi 562 litri (malce manjši zaradi baterije blage hibridne tehnologije) in zadostnim številom odlagalnih mest obenem zadovoljil tudi malce bolj športno aktivne posameznike.
Športnik zgolj po imenu
Vendar pa navkljub temu, da se njegovo ime sliši podobno kot študijska literatura pri predmetu zgodovina športa (Sport Age = obdobje športa), kakšnih pretiranih športnih talentov od njega le ne smete pričakovati. Oziroma jih skozi vseh pet generacij niti ni ponujal. Tako tudi nova generacija daje prednost udobju pred dinamiko, čeprav bi se lahko inženirji pri prvem vsaj še malce pomudili.
Avtomobil namreč dokaj na trdo požira grobe neravnine (delni krivec se je skrival tudi v 19-palčnih platiščih), obenem pa se za odtenek preveč nagiba v ovinkih. Res vse skupaj ne predstavlja nič posebej kritičnega, da ne bo pomote, a se vseeno zdi, da je »bratranec« Hyundai Tucson v tem elementu malce bolj uravnotežen. Nenazadnje tudi pri volanskem mehanizmu, ki je pri Kii za odtenek premehko nastavljen, pri čemer mu tudi način Sport ne pomaga kaj dosti (malenkostna otrditev, a brez prave povratne informacije).
Za eno optimalnejših pogonskih različic se izkaže močnejša 1.6 litrski agregat T-GDi, ki se ponaša s tehnologijo blagega hibrida (tudi z možnostjo t.i. jadranja), pri čemer za prenos moči skrbi izključno 7-stopenjski dvosklopčni menjalnik. Prisilno polnjen turbobencinski motor z oznako Smartstream resda ponuja 180 »konjev« največje moči, a se nekako zdi, da niso tiste najbolj radožive sorte. Okej, tako motoriziran Sportage je povsem spodobno energičen, a nič kaj več od tega. Za malce bolj dinamične občutke bo potrebno verjetno poseči k priključnemu hibridu, ki se je že v Tucsonu izkazal za več kot odličnega. Obenem zna biti DCT menjalna avtomatika s sedmimi stopnjami rahlo neodločna pri speljevanju ter velikokrat vztraja v višji prestavi, kot bi si to želel voznik, kar pa tako ali tako reši preklop v ročni režim. Poraba goriva? Tam okrog 8 litrov se je tokrat gibala, pri čemer kaj hitro naraste tudi za dobrega pol litra (daljša vožnja na AC).
Pri dani ceni sem sam pogrešal zgolj štirikolesni pogon, ki bi nekako spadal k filozofiji družinskega SUV.
Navdih za prihodnost
Če je šlo pri čisto prvem Sportageu še za avtomobil brez popolnega navdiha, pri katerem jim je v veliki meri pomagala japonska Mazda, pa se je to tekom let dodobra spremenilo. Z vsako generacijsko izvedbo je namreč postajal bolj modno trendovski ter postal med kupci celo najbolj priljubljeno Kijino vozilo.
Tako pri zadnji verziji priljubljenega križanca nikakor ne moremo več govoriti o kakršnikoli generičnosti ali celo o kopiranju. Novi Sportage senamreč ponaša s precej bolj prepoznavnim in neuniformiranim stilom, ki bo verjetno prevladal tudi pri njihovih prihajajočih (prvenstveno električnih) modelih.
Avto z navdihom, torej. Le pri ceni je potrebno še malce bolj zajeti dih, kot smo bili tega vajeni do sedaj.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Z navdihom"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Mene pa zanima kako bi jo ocenili v osnovni različici. Ne najdem kakšnega testa nikjer. Za noben avto, ne le za Kio Sportage.
Na slikah je lepa, a koliko jih bodo prodali teh 43k EUR?
Morda le lastnikom zastopnikov in trgovcev, za eno peščico?
Menim da bi bilo bolj smotrno testirati model, katerih se bo največ prodalo in ne top shit model. Kaj pa vi menite?
O joj. Če bi bil ročni menjalnik, pa 10k eur manj, mogoče.
V tak avto ne paše nič drugega kot avtomatik, moje izkušnje, verjetno zaradi položaja za volanom.
10k eu manj ja, ročni pa ne vidim razloga zakaj saj ni nek športnik v katerem rabiš pretikat ročno
Športnik bi bil če bi še malo bolj navili mašino pa odstranili hibridni del (baterija = balast), ampak vsi vemo kam gre današnji čas, na ECO, emisije….