BYD, Xpeng, Li Auto in Geely so vsi stavili na inovacije in tehnološke novosti. Pospešeno so razvijali tehnologije, celoten razvoj pa prilagodili svojim potrebam. Tradicionalni proizvajalci tempu ne zmorejo slediti, celo tisti, ki so bili vrsto let povezani z zahodnimi proizvajalci.
Ni šlo za laboratorijski test
Pred nekaj dnevi je sledil protiudarec enega izmed najbolj uveljavljenih proizvajalcev na Kitajskem. FAW (First Automotive
Works), ki je eden izmed partnerjev Volkswagna na Kitajskem, je zapolnil prvo stran lokalnih medijev. Znamka Hongqi, prepoznana predvsem po prodaji velikih črnih predsedniških limuzin, je skupaj s podjetjem Lishen Battery, proizvajalcem baterijskih celic, razkrila polnilno zmogljivost na njihovem novem baterijsko-električnem modelu. Ker ni šlo za laboratorijski test ali za individualen prikaz zmogljivosti na posamezni celici, temveč za serijsko vgrajen baterijski sklop, je novica požela precej zanimanja.
Najnovejši baterijski paket je namreč zasnovan za ultra hitro polnjenje, zmogljivosti pa niso omejene le na papir. Baterijski paket se je namreč v praksi napolnil od 10 do 70 odstotkov v 3 minutah in 41 sekundah, od 10 do 97 odstotkov pa v 8 minutah in 3 sekundah.
Minuto hitreje kot BYD
BYD je postal globalna ikona, ko je govora o polnjenju baterijsko-električnih modelov. Ob razkritju najnovejše baterije Blade 2.0 so navdušili zbrane, saj se ta lahko polni kar z močjo do 1,5 megavatov. Sočasno so javnosti predstavili svoje ultra hitre polnilnice za polnjenje vozil z močjo do 1 megavata. Baterijski paket se je tako na omenjeni polnilnici napolnil od 10 do 70
odstotkov v petih minutah in do 97 odstotkov v devetih minutah. Trije odstotki so namenoma puščeni za rezervo, saj mora ostati nekaj maneverskega prostora v primeru večje rekuperacije zavorne sile.
A BYD očitno na tem področju dobiva precejšnjo konkurenco. Še ne pol leta kasneje so pri FAW njihove rekordne vrednosti izboljšali za celo minuto. Za doseganje takšnih polnilnih hitrosti so uporabili povsem novo zasnovo anode, razvili drugačen elektrolit z večjo prevodnostjo in uporabili kompozitni premaz za zmanjšanje notranjega upora celice. Manjša kot je upornost, manj je izgub pri segrevanju celic ob polnjenju.
Ključno je hlajenje baterije
Zaradi tega se baterija ne segreva tako hitro, polnjenje pri višjih hitrostih pa lahko traja dlje časa, saj zaradi visoke temperature ni potrebno zmanjševati moči polnjenja za zaščito celic. Seveda brez pametnega tekočinskega hlajenja baterijskega paketa ne gre. Podrobnosti ne razkrivajo, so pa poudarili, da temperaturna razlika med najbolj vročimi in ohlajenimi celicami ne sme biti večja od 3 stopinj Celzija. Podobne polnilne čase so dosegli tudi pri Geely-ju in CATL, a, tako kot BYD, tudi slednja ne razkrivata, pri kakšnih temperaturah je bilo opravljeno polnjenje. Pri FAW-Hongqi pa so nekoliko bolj odprti, saj naj bi polnili baterije pri zunanji temperaturi 25 stopinj Celzija, kar vse skupaj postavlja v realno okolje.
Avtomobilizem.com (Foto: Hongqi.)
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Minuto hitreje kot BYD: konkurenca pri hitrem polnjenju ne popušča"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Zmogljivost omrežja pri takem polnjenju ne igra prav velike vloge, ker je ves sistem zasnovan z zmogljivimi baterijskimi hranilniki. Kot pravzaprav danes vse. Priključna moč je postala pretežno irelevantna.
se pravi se ga priklopi direktno na nuklearko… to vleče več moči kot povprečna vas
Članek je o zmogljivosti polnjenja baterije na vozilu.
Kako bo omrežje to zmoglo, je vprašanje za drugega naslovnika.
Za vse, ki ob tovrstnih novicah stalno jamrate glede omrežja: Avtomobilski proizvajalci ne razvijajo omrežja!
Saj…. v čem je pol smisel krajšanja polnilnega časa z gromozanskim višanjem polnilnih moči, če omrežje tega itak ne zmore?!
In verjetno si niti najmanj ne predstavljaš kaj za prenosne in proizvodne kapacitate, kot tudi na samo stabilnost obrežja, pomeni imet 1.5MW polnilnice “na vsakem koraku”, na katere bi ljudje proizvoljno in naključno priklapljali na tisoče in tisoče takih porabnikov….
Brez skrbi, si predstavljam.
Ni pa to edini nesmisel, ki ga človek razvija, pravzaprav jih je polno na vseh področjih. Jaz si razlagam kot “dejmo raziskati kaj se vse da razviti”, ne pa, “ali sploh bo in koliko bo to uporabno”.
Torej, ne si jemati k srcu uporabnost rešitve, ker ni temu namenjeno.