Focus pokus
Priznati je potrebno, da je Fordovcem z »new-edge« Focusom, ki je leta 1998 zamenjal rahlo neizraznega Escorta, uspela prava mala čarovnija. V 17 letih svojega obstoja je namreč postal eden izmed najbolj prodajanih avtomobilov na zemeljski obli, osvojil več kot 50 mednarodnih priznanj, očarati pa je znal celo sedanjega svetega očeta, ki se z njim preganja po večnem mestu. Pri tem je znal šoferje (okej, sveti Frančišek je pri tem izjema!) še najbolj prepričevati z izjemno uravnoteženimi voznimi lastnostmi, ki so bile vedno za vzor v enem izmed najbolj popularnih avtomobilskih razredov na stari celini. Ter s tem posledično dodobra doprinesel k dokajšnjemu izboljšanju samega imidža znamke, pri kateri je menda nekdaj veljalo, da si našel v navodilih za uporabo njihovih avtomobilov tudi železniški in avtobusni vozni red.
Tako tudi revitalizirana verzija tretje generacije Fordove svetovne prodajne uspešnice, ki je po lanskoletni prenovi doživela izboljšave pri nastavitvah podvozja ter električnega servo volanskega mehanizma, še vedno navdušuje z odlično lego na cestišču ter izjemno prepričljivo voznostjo. V primerjavi s predhodnikom je tako moč občutiti manjši napredek pri blaženju neravnin, medtem ko deluje volanski mehanizem med ovinki še za odtenek bolj zabavno ter je hkrati dovolj »gostobeseden« pri sporočanju o vsem, kar se dogaja pod kolesi. A vendarle je ob tem le treba priznati, da zna že tudi najbližja konkurenca pričarati podobne vozne občutke in je Focusu, vsaj na tem področju, precej bližje, kot bi si to pri Fordu želeli.
De gustibus et coloribus non est disputandum
Da se o okusih in o barvah ne razpravlja, so znali povedati v istem večnem mestu, kjer se s Focusom preganja papež, vsaj že pred dvema tisočletjema. Zatorej je povsem brezpredmetno ugotavljati ali gre pri tokratni mikrometamorfozi zunanje forme, ki je doprinesla »astonmartinizacijo« sprednjega dela, za kozmetično olepšavo ali kozmetično … pogršanje. Kakorkoli že, prenovljeni Focus sedaj povsem sledi linijam ostalih novodobnih Fordovih vozil, ki so dovolj samosvoje in prepoznavne, da jih nikakor ni moč označevati za generične. A če vseeno povsem odmislim zgoraj navedeni latinski izrek, lahko brž ugotovim, da novemu Focusu magično črni karoserijski oplesk izjemno pristaja, saj ga naredi precej elegantnega in tudi za drobcen odtenek malce bolj dinamičnega.
Po prenovi je postala všečnejša tudi Focusova notranjščina, ki se (končno!) ponaša s precej bolj prečiščeno armaturno ploščo, kjer ni več sledi o dosedanji plejadi filigransko drobnih tipk za upravljanje info-zabavnega sistema. Slednje je v testnem primerku zamenjal že poznani Fordov sistem Sync 2 (640-evrsko doplačilo), ki se lahko pohvali z intuitivnostjo in preprostostjo, malce manj pa z odzivnostjo osrednjega 20-centimetrskega zaslona na dotik.
Zanimivo in precej dobro delujoče je glasovno upravljanje avdio sistema, klime, telefona ter menda (če verjamem prodajnemu katalogu) tudi (tokrat manjkajoče) naprave za globalni sistem pozicioniranja. Vendar pa omenjeno »igračkanje«, ki sicer prepoznava ukaze zgolj v drugem najbolj razširjenem jeziku na planetu, še vedno preveč odvrača voznikovo pozornost, kar je bilo dokazano tudi med laboratorijskim preizkusom.
Foculus
Verzija Fordovega »Golfa«, v kateri se vrti večkrat nagrajeni litrski trivaljnik, bi se lahko imenovala tudi Foculus, saj zna mali aluminijasti agregat EcoBoost, podobno kot majhna bakrena posoda za žerjavico oziroma žerjavnica (latinsko: foculus), kljub svojim drobcenim proporcem skrivati v sebi dovolj »ognja«. Zgolj 9,98-decilitrski motorček, ki svoj trivaljni ropot precej dobro skriva (tudi s pomočjo izboljšane zvočne izolacije potniškega prostora), je namreč dovolj prožen in ponuja dovoljšnjo zalogo navora skozi širše vrtljajno območje (170 Nm med 1.500 in 4.500 vrtljaji) ter ob tem navdušuje z delavoljnostjo ter zadovoljivo živahnostjo.
Tiste malce manj dinamične šoferje bo mali agregat, ki so ga Fordovci prvič predstavili že pred dobrimi tremi leti, navdušil tudi z dovolj spodobno porabo – a le, če ga ne bodo preveč silili v visoke vrtljaje ter ga vozili podobno kot verzije, na katerih se blešči označba »TDCi« (nenazadnje zadovoljiva zaloga motornega navora v nižjih vrtljajih dopušča tudi malce več lenarjenja s prestavno ročico). Kdor pa bo iz male EcoBoost »konjušnice« pogosteje spuščal na pašo vseh 125 svobode željnih »konjičev«, se bo moral sprijazniti tudi s povečano porabo goriva, ki zna biti za več kot 50 odstotkov višja od navedene tovarniške, in si obenem pobožno zaželeti, da bi lahko svoj rezervoar napolnil v Venezueli, kjer liter bencina cenijo na zgolj 0,02 USD.
Chanometer
Kupci, ki kupujejo avtomobil nižjega srednjega razreda in nameravajo zanj odšteti okrog 20 evrskih tisočakov, morajo imeti pri svojem izboru definitivno v fokusu tudi kozmetično prenovljenega Focusa. Še vedno velja za enega izmed najbolj uravnoteženih predstavnikov v avtomobilskem segmentu C, pa četudi znata biti Volkswagna (Golf ter Seatov Leon) podobno vozno uživaška, Korejca (i30 in Cee’d) garancijsko popolnejša, Francozi (308, C4, Megane) pa velikokrat cenovno ugodnejši.
A kakorkoli že: sam poznam marsikaterega lastnika Fordovega prodajnega hita (treh generacij), ki noče niti razpravljati, oziroma ne želi niti razpredati o Focusovi najbližji konkurenci. Že vedo zakaj …
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "O Focusu se ne razpravlja"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Tudi sam sem imel pred časom na testu Fokusa in Mondeota, odzivnost zaslona na dotik je katastrofa ! sploh ne prime, jaz jih ne razumem, kupec bi plačal tudi 200 eur več če bi naredili to kot se spodobi, tehnologija je, če pa šparajo pri tem, pol pa sramota za njih, ker Ford zna narediti dober avto. Pa še, če me spomin ne vara doplačilo za navigacijo je vsaj pri Mondeotu bilo cca 700 eur ??? in se ne splača vzeti, ker itak ma danes že vsak pameten telefon.
Če avto ima zaslon s navigacijo,ok,če ne,ga ne pogrešam in ne mislim doplačevat zanj.Zato ga moj Kadjar nima.
Super avto za vozit.
In kaj je na touchscreenih tako kul, da bi bilo fajn za voznika. Še vse študije doslej so dokazale, da si nevaren za promet bolj kot z uporabo telefona. Spet eno samo bleeejanje v isti rog.
Ampak glede na izobrazbo danasnji “novinarjev”. Naziv pa dobi vsak z dokončano osnovno šolo, ni nič čudnega. Martin Česenj se pa po glavi tolče, da Špacapana in ostalih starih mačkov ne omenjam.
In kje natančno piše, da naj bi bili touchscreeni tako “kul”? Btw, tudi sam nisem ravno najbolj goreč pristaš omenjenih zaslonov (nenazadnje je v tekstu tudi povezava do študije o odvračanju voznikove pozornosti pri še eni tovrstni novotariji v svetu avtomobilizma – glasovnem upravljanju telefona, navigacije, … ;-)).
A osebno mi je tovrstna rešitev z zaslonom na dotik pri kozmetično prenovljenem Focusu le bolj ergonomska in uporabnejša (nikakor pa ne idealna, da ne bo pomote!), kot pri predfaceliftani verziji, kjer si se izgubil v množici filigransko majhnih gumbkov (še posebej pri doplačilnem Sony audio sistemu). Omenjeno primerjavo pa delam na podlagi osebnih izkušenj z enim in drugim modelom – brez da bi po “osnovnošolsko beeejal” v isti rog 😉
Ne razumem kako 125 KM in 1280kg ne prinese malce boljši pospešek od 11 sec.?Zaostaja za več kod sekundo za konkurenco.Ni veliko,pa vendar ne služi mu na čast,saj je vendar Ford.