Vonj sreče, okus kredita
Verjetno ni junaka na tem svetu, ki si ne bi želel vsaj enkrat v življenju privoščiti povsem novega osebnega avtomobila. Saj veste, s tistim prepoznavnim vonjem po novem, ki te objame, ko odpreš vrata, in obljublja nepozabno avanturo na štirih kolesih. Vonj, ki je hkrati omamno sladek, a obenem vsaj malce zaskrbljujoč, saj se bo že čez kakšno desetletje morda znašel na seznamu kancerogenih snovi.
A ker vonj po novem hitro zbledi, kmalu udari realnost. Nakup avtomobila je danes skoraj obvezno povezan s kakšno od oblik financiranja – kreditom, leasingom ali čim podobnim – saj le redko kdo zbere celoten znesek evrov, potreben za nakup. Še posebej zdaj, ko cene rastejo hitreje kot naše plače! Ob tem, da so avto saloni našli nov vir zaslužka, so se v zadnjih letih dodobra spremenile tudi nakupne navade potrošnikov, ki jim je, podobno kot pri pametnih telefonih, veliko bolj pomembna mesečna obveznost kot pa končni znesek. Saj veste – 500 evrov na mesec se sliši precej bolj dosegljivo kot končnih 45 tisočakov. Pa četudi jih bomo plačevali kar 96 mesecev – kar zopet zveni manj strašljivo kot dolgih 8 let. Jah, banke pri tem uporabljajo trike, ki bi jim jih lahko zavidala celo aktualna ekipa oddelka za stike z javnostmi v Beli hiši …
Okej, zagovorniki novega bodo ob tem rekli, da hkrati dobite še vsaj petletno garancijo, najnovejše varnostne sisteme, ki nad vami bedijo bolj vestno kot zračna obramba Nato nad ruskimi droni v pribaltskih državah, ter moderno infozabavno enoto, ki zna več kot vaš službeni prenosnik. Obenem v njih še nihče ni pojedel bureka, otroci na zadnjih sedežih niso polili plastenke z napitkom Prime, vrata pa še niso bila popraskana s ključi.
Toda pozor! Vrednost novega avtomobila pada hitreje kot priljubljenost novoizvoljene vlade v anketah. V trenutku, ko zapeljete iz salona, vozilo izgubi vsaj deset odstotkov svoje vrednosti. Hja, sijaj pač ima svojo ceno. In če vsa omenjeno dejstvo straši podobno kot Trumpovi ukrepi v ameriškem zdravstvu, potem je rešitev … pogled med oglase z rabljenimi vozili. In medtem ko novi avtomobili že izgubljajo sijaj, lahko pri rabljenih naletite na presenetljive zaklade.
Karakter s kilometrino
Rabljeni avtomobili so kot stare vinilne plošče – morda imajo kakšno prasko, a imajo tudi dušo. Obenem pa za enak denar dobite tudi precej več avtomobila: morda višji razred, močnejši motor ali pa preprosto več (ne)uporabne opreme.
Hkrati pa je nakup rabljenega vozila tudi prava loterija, saj nikoli ne veš, kaj te čaka. Lahko odkriješ pravi biser ali pa zgolj avtomobil, ki ima skoraj toliko skritih napak kot Ministrstvo za solidarno prihodnost nerešenih vprašanj o dolgotrajni oskrbi. In četudi se pred nakupom dodobra posvetujete z vašim najljubšim mehanikom, do potankosti preverite servisno zgodovino in preberete vse možne forumske teme, vas lahko še vedno preseneti bolj kot prvo sneženje plužne enote Dars-a.
A brez skrbi; v večini primerov se nakup rabljenega avtomobila izkaže za povsem varno izbiro brez večjih neprijetnih presenečenj. Razen, seveda, če omenjeni nakup opravite pri preprodajalcu sumljivega slovesa, ki bi ga že po prvem obisku najraje preimenovali v Nategun s.p..
Tam se lahko zgodi prav vse: avto, ki naj bi imel »minimalno« kilometrino, se izkaže za iztrošenega maratonskega tekača, servisna zgodovina pa se bere kot pravljica bratov Grimm. Nakup pri tovrstnem trgovcu je kot Netflixova serija – napeta, nepričakovana in s stalno prežečim občutkom strahu, kjer na koncu ostaneš z nekoliko čudnim občutkom, da so te rahlo … »nategnili«. A ker je na tem svetu še vedno precej naivnih potrošnikov (ne bi verjeli, koliko!), ki jih dodobra premamijo na hitro spoliran karoserijski lak, sijoča armaturna plošča ter vonj dišeče smrečice, omenjeni trgovci žal še vedno z veseljem izkoriščajo priložnost.
Zato se držite osnovnega pravila: pri nakupu rabljenega vozila raje ne zapravite zadnjega centa iz vašega varčevalnega pujska, temveč prihranite določen znesek za morebitna popravila. konec koncev se lahko kakšna nepričakovana napaka najde tudi pri avtomobilu, ki ste ga kupili od svojega soseda, čeprav je ta svojega jeklenega konjička zapeljal iz garaže zgolj v sončnem vremenu, ga redno brisal s svilenimi brisačkami ter vanj točil zgolj gorivo najvišje kakovosti, ki ga je vzporedno naključno testiral v bližnjem laboratoriju.
Univerzalnega pravila ni
Je torej bolj smiselno pogledovati k bleščeči novi pločevini ali raje privarčevati kakšen evro ter se zazreti k rabljenim primerkom? Odgovor seveda ni univerzalen ali črno-bel. Vse je odvisno od vašega proračuna, tolerance do drobnih neprijetnosti in, seveda, želje po vonju po novem avtomobilu, ki pa – roko na srce – traja le nekaj tednov, preden ga prekrije realnost mesečnih obrokov.
Nakup rabljenega avtomobila je včasih loterija, a je hkrati lahko tudi pametna izbira, saj dobite karakter, opremo in motor, ki je že preizkušen, za povrh pa morda še kakšno zabavno zgodbo za obujanje ob kavici s prijatelji.
Če se vaš proračun giblje okoli 10 tisočakov, dileme praktično ni – novega avtomobila ne boste našli. Pri kakšnih 30 tisočakih pa se zadeva že zaplete. Medtem ko bo nekdo raje pogledoval k povsem novi Octavii, bo drug tovrstno odločitev smatral za neumno ter si raje privoščil 7 let starega »premijskega« Audija Q7, na katerem bodo potem tudi poleti še vedno nataknjene zimske pnevmatike.
Na koncu je odločitev vedno vaša. Morda se boste zapeljali iz salona v bleščečem novem avtomobilu in uživali v vonju po novem, ali pa se odločili za rabljenega in se ob tem počutili kot pravi detektiv, ki raziskuje preteklost vsakega vijaka in servisa. Ne glede na izbiro velja eno: pri avtomobilih, tako kot pri življenju, ni popolnih odločitev. Vsekakor pa boste pravi zmagovalec, če boste s svojo odločitvijo pod črto zadovoljni!
Tekst: Urban Acman; foto: Pexels.
Mnenja uporabnikov
13 komentarjev za "Chanov kotiček: Koliko je vreden vonj po novem?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Glede kupovanje rabljenih je nepotrebna fama, da je bolj ali manj vse slabo. Seveda je, ce nos tiscis v tezave. Ce pa npr. pogledas iz drugega kota, da za ceno novega golfa lahko dobis 1.5 leta starega bmw 3, volva v60,…z malo km in s tovarniskim jamstvom in garancijo, pa stvari niso vec tako crne…
Nekako sem tudi jaz od BMW-ja pričakoval relacijo dražji = zanesljivejši (manj okvar), pa ti tovarniško jamstvo kvečjemu malce olajša trpljenje, ko si na koncu razočaran, ker ta enačba ne drži.
Se držim “plebejskih” znamk, najraje od prvega lastnika (še vedno lahko naletiš na limono). Če že kaj crkne, je ceneje, pa tudi pričakovanj ni visokih. Pa sem vedno pozitivno presenečen nad trpežnostjo in zanesljivostjo.
Vecina kolegov ima BMW-je, pa tezav z njimi ni. Dva sta taka, da ju gonita (pa redno servisirata) ko zivali, pa je vse bp. Ocitno si imel smolo, kar se lahko zgodi pa ze pri novem.
To konstantno primerjanje (v vsakem prispevku in skoraj v vsakem tretjem stavku) z nekim aktualnim (političnim) dogodkom, je (meni) že malo moteče in, kljub temu, da je namenjeno razbijati monotonost prispevka, postaja zelo monotono. Da se tudi na druge načine popestriti prispevek, tvoji so s tem načinom že nekoliko zasičeni. Brez zamere in dobronamerno. S preostankom pisanja se pa popolnoma strinjam.
Hvala za komentar, povsem brez zamere seveda 🙂 Res je, morda sem se pri primerjavah z aktualnimi dogodki malce ujel in lahko to na dolgi rok resnično zasiči bralca. Cenim tvoj nasvet in ga bom poskušal upoštevati pri prihodnjih prispevkih.
@chan; Pa vendar, naj vseeno pisanje v tem samosvojem slogu ostane, saj ravno to ločuje te zapise od zelo velike večine ostalih avtorjev pri nas na področju avtomobilizma, ki so bolj kot ne spisani v dokaj podobni obliki.
@RUNAČ: hvala 🙂 Slog bo vsekakor ostal 🙂
Počasi se nakupovalne navade spreminjajo:
-ker so novi avti preveč kompleksni, dražji, nezanesljivi, jih kupci ne bodo tako navdušeno kupovali
– vozni park se bo staral, ker so lastniki pragmatični in se zavedajo, da ne bo nikoli več tako ugodno lastništvo zanesljivega vozila in poceni popravilo
– že res, da nekdo mora kupiti novo vozilo, da bo potem rabljeno za naslednjega kupca, ampak pri tako kompleksni novi tehniki dvomim, da bo toliko zanimanja za rabljene kot doslej.
Novi avti dišijo samo še zmagovalcem tranzicije (beri lopovom) in visoko pozicioniranemu javnemu sektorju, ki dobiva dobro plačane službice preko političnih članskih izkaznic, dobrih zveza ali nepotizma. Prodaja novih avtov v EU upada po eksponentni stopnji. Srednji razred je zdesetkala inflacija, reveži nikoli niso kupovali novih avtov, na splošno pa prevladujeta nelikvidnost in strah pred geopolitičnim kaosom (razširitev vojne, oskrba z energenti, zelena agenda…).
Osebno mi kot ljubitelju stare šole novi avti ne dišijo več, ker prisegam na zanesljiv atmo motor, kakovost izdelave, odsotnost piskajočih asistenčnih sistemov in baterij (ev, mhev, hev) in poceni vzdrževanjem.
Zato me sloni ne vidijo več. Čaka me še nekaj stresa glede nabave nekaj zadnjih primerkov zanesljivih in kakovostnih poševnookcev za širši družinski krog.
Rad berem Urbanove prispevke, ampak čemu provokacija s tisto kodrasto Arabko ali mulatko, ki predstavlja stranko v salonu? Težko prebavljam woke reklame s črnci, ki kupujejo nove avte, rabkami, ki ližejo sladoled in mulati na družinskih zabavah. Ne spadajo v naš kulturni prostor in tudi niso ciljno usmerjene. Dejansko so ideološka katerorija namesto komercialne.
“Srednji razred je zdesetkala inflacija, reveži nikoli niso kupovali novih avtov, na splošno pa prevladujeta nelikvidnost in strah pred geopolitičnim kaosom (razširitev vojne, oskrba z energenti, zelena agenda…).
Osebno mi kot ljubitelju stare šole novi avti ne dišijo več, ker prisegam na zanesljiv atmo motor, kakovost izdelave, odsotnost piskajočih asistenčnih sistemov in baterij (ev, mhev, hev) in poceni vzdrževanjem.”
Z zapisanim se ne bi mogel bolj strinjati. Tudi mene skrbi situacija v svetu, glede avtov, pa zanesljivost in stroški vzdrževanja. Zato sem napisal, da sem gledal rabljene do 10 000 evra, ker bi mogoče bilo treba razmišljati tudi v tej smeri.
Nebi ti škodilo da se prej malo informiraš preden pišeš neumnosti. Prodaja avtov v eu ne pada po eksponentni stopnji, niti ne pada ampak je kvečjemu zelo stabilna. Če te še za Slovenijo zanima – konkretna rast že par let.
Zelo dobro bi bilo preveriti prodajo avtov po starostnih kategorijah kupcev. V Evropi je največja skupina baby-boomerjev in zgodnje X generacije (50+ let), ki so tudi finančno najbolje stoječi. Predvidevam, da so oni najmočnejši motor prodaje novih avtov, zato pa so SUV-i tudi tako popularni (pač visoki, nenaporni za vstop in izstop). Kako je z mlajšimi skupinami? Mladi so vedno manj zainteresirani za avte, pa tudi kupna moč je precej šibkejša kot pri boomerjih. Koliko časa bodo boomerji še poganjali prodajo? Samo primer mojih staršev: v mladosti sta vedno kupovala rabljene avte, ker ni bilo denarja za novega. Le zadnja dva avta sta bila nova, in prav zadnji z mislijo: to je zadnji avto, ki ga bova sploh kupila – kupiva novega, kvalitetnega, da bo trajal, dokler bova še sposobna vožnje. Predvidevam, da delež kupcev, ki razmišlja tako, narašča vedno bolj.
Dejstvo je, da nekdo mora kupit nov avto (konkretno 8x), da potem drug kupi rabljenega. Na srečo je ta zadeva očitno dovolj uravnotežena. Imel sem tudi rabljene (9x), kar je bila loterija, ampak, samo pri dveh, treh sem se nasukal. Sam se raje odločam za novega (B ali C segment, SUV, HB), tudi na lizing (do 5 let, obrok do 200 eura, oziroma vsoto do 10 000). Smiselno ali ne, mene in hišnega badgeta ni obremenjevalo. Rabljenega sem kupil samo na gotovino, ker plačevati še lizing na rabljen Audi A6 Avant s 150+ kkm, za podoben znesek kot dam za novega, mene ni nikoli pritegnilo. Sem pa malo iz radovednosti pogledal kaj rabljenega dobim za do 10 000 eura in sem našel kar nekaj meni zanimivih modelov, kje se vprašaš, zakaj pa ne (spet)!? Kljub temu, mislim, da bom tudi devetič kupil nov, mogoče zadnji (kmalu se bom upokojil) avto, najbrž nekaj manjšega, ala Clio, s skoraj vsemi asistenčnimi sistemi (jebiga, staramo se), po možnosti EV.