Ker so bile s svečami opremljene konjske kočije, je bilo smiselno, da se je enak tip razsvetljave konec 19. stoletja preselil tudi na prve avtomobile. Sveče in oljne svetilke so v začetku bolj opozarjale na prihajajoče vozilo kot služile razsvetljavi vozišča, a so jih že zaradi naraščajoče hitrosti po prelomu tisočletja zamenjali karbidne (acetilenske) luči. Prve električne avtomobilske luči so prišle na avtomobile leta 1915, že nekaj let kasneje pa so postale običajne, a so jih na karoserijo v začetku nameščali kot samostojne enote. Manj kot sto let mineva od takrat, ko so oblikovalci začeli žaromete, zadnje luči in smerokaze vključevali v oblikovanje zunanjosti vozil.
Leta 1940 so v Ameriki z zakonom predpisali standardizirane zaprte žaromete, ki so jih dve desetletji kasneje sprejeli skoraj vsi evropski in japonski proizvajalci avtomobilov. V sedemdesetih letih so v Evropi postale priljubljene zamenljive halogenske žarnice H4 zaradi daljše življenjske dobe in večje svetilnosti. Nadstandardna ali premijska izbira so v začetku devetdesetih let za kar nekaj časa postale ksenonske luči, a so po približno dveh desetletjih začele izgubljati tekmo na trgu. Tehnologija LED, ki je bila razvita v začetku šestdesetih let, se je v avtomobilih začela uporabljati najprej za zadnje in tretje zavorne luči, po prelomu tisočletja pa tudi za žaromete in dnevne luči. Njene glavne prednosti so dolga življenjska doba, visoka svetlobna učinkovitost, odpornost na tresljaje in razmeroma nizki stroški.
Demokratizacija kvalitetnih žarometov
Opel je že več kot dve desetletji znan kot tisti izmed dostopnejših proizvajalcev avtomobilov, ki je sodobno tehniko žarometov želel ponuditi čim širšemu krogu kupcev. Prvi pomembnejši preboj je leta 2003 prinesla uvedba sistema dinamične osvetlitve ovinkov in križišč AFL (Adaptive Forward Lighting) v modelih Vectra in Signum, za njima pa je tehnologijo prevzela tudi kompaktna Astra. Prav z novo generacijo Astre so leta 2015 trgu predstavili dostopnejše matrične žaromete Intelli-Lux LED ter v kompaktni razred pripeljali tehnologijo, ki je bila do takrat domena premijskih znamk in večjih modelov. Naslednja stopnja so bili žarometi Intelli-Lux LED Pixel Light v modelih Astra, Insignia in Grandland, najnovejši mejnik pa predstavljajo Oplovi matrični žarometi Intelli-Lux HD.
Zanje pri znamki pravijo, da so ena ključnih konkurenčnih prednosti znamke, ne le kot prepoznaven oblikovalski element, temveč predvsem zaradi varnosti in udobja med vožnjo. Zato so jih v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem postavili “pod žaromete” v okviru tridnevnega dogodka Noč postane dan za Oplovo prodajno mrežo, medije in zainteresirano javnosti. Svetlobno tehnologijo Intelli-Lux HD je podrobneje predstavil Philipp Röckl, vodja razvoja svetlobnih sistemov pri Oplu v Rüsselsheimu. Pred publiko sta se mu pridružila direktor znamke Borut Gazvoda in predsednik AMZS Marko Belšak, ki je tudi sam kar nekaj let delal na področju avtomobilske osvetlitve. Skozi zgodovinski pregled in več podrobnosti o trenutnem stanju tehnike se nismo mogli izogniti dejstvu, da dandanes znamke uporabljajo različne luči tudi kot prepoznaven oblikovalski element. A smo se na koncu s sogovorniki v veliki meri strinjali, da je potrebno pri tem biti morda celo bolj previden, kot določajo trenutne zakonske omejitve, saj je svetlobe in posledično motečega bleščanja v razmerah slabše vidljivosti lahko hitro tudi preveč.
Sistem Intelli-Lux HD s kar 25 tisoč svetlobnimi elementi omogoča natančno in dinamično prilagajanje svetlobnega snopa, zagotavlja široko in enakomerno osvetlitev ceste ter s senčenjem preprečuje zaslepitev drugih udeležencev v prometu. S kamero prepoznava prometne znake in prilagaja njihovo osvetlitev, s čimer preprečuje motnje zaradi odboja svetlobe. Samodejno se prilagaja voznim razmeram, smeri prometa in ovinkom, brez mehanskega premikanja svetlobnih modulov ali ročnega nastavljanja. Opel je v sodelovanju z Univerzo v Darmstadtu raziskoval tudi objektivne varnostne prednosti naprednega matričnega osvetljevanja; rezultati raziskav so pokazali, da lahko voznik pri hitrosti približno 80 km/h potencialne ovire in objekte zazna od 30 do 40 metrov prej.
Teoretični del so pri Oplu podkrepili s praktično demonstracijo – vožnjo skupine avtomobilov te znamke, ki so imele na račun letnice izdelave vgrajene zelo različne žaromete – Adam in dve Astri sta imeli še halogenske “brlivke”, Mokka, Corsa, Frontera in še ena Astra starejšega datuma so osvetljevale cesto z običajnimi LED-žarometi, medtem ko so na poligonu že od daleč izstopali aktualni Astri in Grandlanda z matričnimi žarometi Intelli-Lux HD. Na vožnji po temnih, ozkih in mokrih lokalnih cestah v smeri proti Braslovčam smo bili premišljeno pomešani, na poti pa smo se ustavili in zamenjali za volanom, da je vsak lahko izkusil vsaj dve tehniki osvetlitve.
Kar se mene tiče, prav nič ne pogrešam starih halogenk, ker mi ta vrsta avtomobilske romantike ni preveč pri srcu. Vse lepo in prav, ampak če združite temo, dež, neznano cesto in mojo letnico rojstva, je logično, da se bolje počutim za volanom avtomobila, pri katerem prednja žarometa močneje, bolj natančno in obsežno osvetljujeta okolico. Je pa res, da je potekala vožnja v koloni, kjer sta se na sprednjem delu avtomobilov izmenjavala starejši in sodobni tip tehnike, zato vtis ni bil čisto pravi. Celo pri vožnji s halogenskima prednjima žarometoma sem imela koristi od tega, da je spredaj vozeča nova Astra izdatno osvetlila okolico. Torej zaključujem, da vsak avtomobil s kvalitetno sodobno tehniko osvetlitve pripomore k večji varnosti, celo ostalih voznikov s starejšimi avtomobili. Če se le ne blešči kot božična jelka …
Besedilo: Urška Mihelič. Foto: Uroš Modlic za Opel.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen