Po mnenju dr. Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, je v Sloveniji še veliko prostora za elektromobilnost, sploh če trenutno stanje primerjamo z državami kot je Norveška, o kateri smo pisali v teh dneh. V njenem uvajanju in širjenju vidi ob prednostih, ki jih prinaša okoljski vidik, tudi priložnost tako za znanost kot tudi za poslovni napredek v družbi.
Demonstracijski projekt električne mobilnosti Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (CONOT) je namenjen odkrivanju in prepoznavanju posebnosti Slovenije na področju uvajanja električne mobilnosti, s čimer bi lahko prišli tudi do podatkov o najverjetnejšem tržnem potencialu. Projekt časovno sovpada z novim energetskim zakonom, ki naj bi deloval v smeri večanja energetske učinkovitosti in zmanjševanja porabe energije.
Za razliko od globalnih projekcij se v Sloveniji v prihodnosti ne pričakuje večjega naraščanja števila mestnega prebivalstva, zato pa se zaznava povečano število dnevnih delovnih migracij v mesta, kar se ni spremenilo niti v obdobju gospodarske krize. Po eni izmed interpretacij statističnih podatkov o številu delovnih mest v urbanih območjih ter obsegu in dolžini poti dnevnih migracij, bi po besedah današnjega govornika Željka Purgarja lahko že zdaj nadomestili petino ali celo četrtino vsega slovenskega voznega parka z električnimi vozili, ki bi z dosegom enega polnjenja pokrila dnevne potrebe uporabnikov. Podobno naj bi veljalo za vozila v večjih voznih parkih podjetij, kjer naj bi kar okoli polovice vozil dnevno opravilo manj kot sto kilometrov.
Da pa ne bi govorili le o uporabi električnih avtomobilov, so se izvajalci projekta obrnili k širši sliki, ki pokriva tako imenovano razvojno jedro električne mobilnosti. Slednje naj bi združevalo razvojno raziskovalno dejavnost, akademsko izobraževalno dejavnost, dobavitelje, proizvajalce avtomobilov ter aktivnosti za vzpostavitev razmer na trgu električnih vozil.
S področja razvojno raziskovalne in akademsko raziskovalne dejavnosti smo danes poslušali strokovnjake s Kemijskega inštituta, ki so v mednarodnem merilu priznani kot eni od vodilnih raziskovalcev na področju tehnologije baterij. Po besedah prof.dr. Mirana Gaberščka so raziskave na področju baterij v polnem zagonu, po obdobju zmogljivih litij-ionskih pa lahko v prihodnosti pričakujemo baterije litij-žveplo, litij-zrak in magnezijeve baterije, katerih uporabo naj bi za bodočnost pripravljali pri Hondi. Ena izmed prednosti ljubljanskih raziskovalcev je zagotovo tudi možnost uporabe enega od najbolj zmogljivih mikroskopov za opazovanje in kemijsko analizo materialov na atomski ravni v regiji, ki so ga namestili v preteklem letu in ki jim omogoča zaznavanje še tako malenkostnih razlik v materialih, ki jih preučujejo.
Na Kemijskem inštitutu so v tem obdobju vodilni v projektu Eurolis s podporo evropskih sredstev, v okviru katerega raziskujejo litij-žveplove baterije, v njem pa so poleg raziskovalnih inštitucij vključeni še proizvajalca vozil Renault in Volvo ter proizvajalec akumulatorjev Saft. Znotraj inštituta je za projekt odgovoren dr. Robert Dominko, z dosedanjim delom pa so uspeli priti do dobrih rezultatov, ki že v vmesni fazi tudi v praksi dokazujejo določene prednosti prihajajoče tehnologije pred litij-ionsko: manjšo maso, cenejše in lažje dostopne surovine ter višjo energijsko gostoto. Projekt naj bi zaključili do leta 2018, a že sedaj na podlagi ugotovitev pripravljajo tudi predlog nadaljevanja v drugi fazi raziskav.
Ob tem na inštitutu na področju električne mobilnosti potekajo tudi raziskovalni projekti študentov pod mentorstvom strokovnjakov in ob pomoči podjetij, o čemer smo pred časom že pisali tudi v našem mediju.
Na današnji predstavitvi projekta smo imeli priložnost poslušati še Roberta Žerjala, predstavnika podjetja Letrika, ki je na kratko pojasnil razmere, ki so podjetje v času naraščajoče krize prisilile v spremembo poslovnega modela ter definicijo dveh strateških področij delovanja: trajnostne (elektro) mobilnosti ter učinkovite rabe energije iz obnovljivih virov. Podjetje Letrika je v celoti razvilo tudi pogonski sklop vozila Renault Twizy v skladu z natančnimi zahtevami proizvajalca in standardi avtomobilske industrije.
Besedilo in foto: Urška Radolović.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Slovensko znanje in ambicije na področju elektromobilnosti"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Vse skupaj se konča pri volji do spremembe. Če že primerjamo Norveško in SLO : Norveška krepko sponzorira nakup električnega avtomobila, medtem ko SLO meče miljarde v elektrarno na premog.
Se mi zdi, da smo še daleč od Norveške….