Novice

Starejši je avto, bolj je nevaren

Pri ameriški agenciji za varnost v prometu NHTSA (National Highway Traffic Safety Administration) so opravili raziskavo, s katero so želeli ugotoviti, v kolikšni meri so novejši avtomobili varnejši v primeru najhujših nesreč. Ugotovili so, da je je bilo smrtnih žrtev v vozilih, starejših od letnika 1984, kar dvakrat več kot v novejših.

Strokovnjaki NHTSA so dodobra preučili vse prometne nesreče s smrtnim izidom v ZDA, ki so se zgodile med leti 2012 in 2016, ter pri vsaki izmed njih preverili starost vozila, v katerem so umrli potniki (tudi v obdobju mesec dni od nesreče). Prišli so do dokaj pričakovane ugotovitve, da je bilo v starejših vozilih bistveno več najhujših izidov prometnih nesreč, kot pri novejših avtomobilih.

Hkrati so razkrili zelo zanimiv podatek, da je bila pogostost smrtnih žrtev v avtomobilih, starejših od letnika 1984, kar 55 odstotna, medtem ko je pri novejših (od letnika 2013 dalje) »le« še 26 odstotna:

  • letnik 1984 in starejši: 55%
  • 1985-1992: 53%
  • 1993-1997: 46%
  • 1997-2002: 42%
  • 2003-2007: 36%
  • 2008-2012: 31%
  • od letnika 2013 dalje: 26%.

Pri NHTSA so hkrati še omenili, da bodo v prihodnje omenjeno raziskavo še nadgradili, pri čemer bodo upoštevali še druge dejavnike (uporaba varnostnih pasov, starost potnikov ipd.).

Avtomobilizem.com (Vir: Motor Talk, Forbes. Foto: NHTSA.)

Mnenja uporabnikov

3 komentarjev za "Starejši je avto, bolj je nevaren"


tha_man
3 meseci 2 dni nazaj

Zanimivo, čeprav sem mislil, da bo razlika še večja, glede na napredek na tem področju v zadnjih 20 letih.

RedBaron
3 meseci 2 dni nazaj

Napredek ni linearen, na začetku so bili za dokaj velik napredek potrebni razmeroma mali vložki (varnostni pasovi,, anit-submarining sedeži…), boljše kot je bilo stanje, bolj je bila krivulja položna -> za dokaj mali napredek, je bilo potrebno vložit razmeroma veliko (Air-Bagi, zmečkljive cone, razne ojačitve…). Vmes je prišlo tudi do rahlega negativnega trenda, ko so uvedli AirBage, so začeli uvajati tudi zategovalnike prednjih pasov. To dvoje je povzročilo precejšen upad težkih poškodb glave (in smrti povezane z njimi), povečalo pa se je število poškodb prsnega koša (ki so bile sicer manj resne, kot poškodbe glave).

Da bi ublažili obremenitve prsnega koša, so začeli uvajati omejevalnike zatezne sile in bili so uspešni…vsaj delno, ker pri najhujših nesrečah, se je število poškodb glave spet povečalo (omejevalnik je res zaščitil prsni koš, vendar je povzročil pomik telesa naprej, kar pri hudih nesrečah ni bilo dobro, ker je enostavno zmanjkalo prostora za glavo).

Vmes so školjke avtomobilov postajale vedno bolj toge, zato je bilo prostora za preživetje več, omejevalnike so nekoliko otrdili, da so dosegli ustrezen kompromis med zaščito prsnega koša in glave.

In danes je stanje tako, da je na področju pasovne varnosti dosežen vrh, tehnika nam omogoča precej dobre možnosti preživetja, vendar ostaja šibek člen – človeško telo, ki ne prenese obremenitev, ki nastanejo pri nesrečah. In zato zadnjih 10 let ni nekega velikega napredka na tem področju, zato so se zdaj posvetili aktivni varnosti in razno raznim asistenčnim sistemom. Pasivna varnost kot taka, pa je (po večini) “popolna”.

J.McLane
3 meseci 19 ur nazaj

Se strinjam glede pasivne varnosti, bo pa zanimivo videti kakšno vlogo bo v praksi odigrala aktivna varnost. Ali se bodo asistenčni sistemi pokazali kot potuha vozniku (radarski tempomat, lane assist) ali bodo dejansko kaj pripomogli k preprečevanju nesreč. Danes na NCAP avto ne doseže 5 zvezdic, če nima sistema samodejnega zaviranja v sili (AEB, PCS …)

 
Kia uvaja novo tehnologijo blagega hibrida
Volvo S60 brez dizelskega agregata v ponudbi