Njegovo naravno okolje
Hilux že vrsto let velja za poltovornjak, ki bi mu lahko na zadek nalepili napis: ”Pridem kamorkoli, kadarkoli, v vseh pogojih.” Ravno zaradi svojih zmogljivosti se je zasidral na seznamu uporabnikov, ki potrebujejo trpežno in zmogljivo vozilo. Vozilo, pripravljeno na vse vrste ovir.
Njegov sloves seže pravzaprav povsod, pa naj gre za sipine v Sahari ali za vzpetine Kilimandžara, zlahka opravi z gosto poraščenim pragozdom v Amazoniji ali pa nabira kilometre po neskončnih ravninah Sibirije.
V 48 letih so jih prodali 18 milijonov, kar je spoštovanja vredna številka. Kot ponosen lovec na svojo steno namesto živalskih glav pripenja drugačne trofeje: kot prvi je zapeljal na severni tečaj, vlekel petkrat težji kamion in prevozil celotno Antarktiko v dolžini skoraj deset tisoč kilometrov. A kdo bi si mislil, štirikolesni pogon je postal stalnica šele deset let kasneje, ob prehodu v tretjo generacijo.
Hilux si nedvomno zasluži svoje mesto v rubriki Poklon legendi, a tokrat ni čas za obujanje spominov. Na osvajalskem pohodu je osma generacija – izboljšana, bistveno bolj varna in vzdržljiva. Nikakor ne želi biti več le delovni stroj, zato v potniški kabini vidimo kar nekaj podobnosti z osebnimi vozili, nič kaj utesnjeno se ne bodo počutili niti potniki na zadnji klopi. Ko k temu dodamo še več kot tono nosilnosti, je kristalno jasno, da gre za brezkompromisno kombinacijo, željno dokazovanja.
Z dežele
Kljub temu, da je skupinico slovenskih novinarjev letalo odložilo na beograjskem letališču, smo se urno pobrali na pot. Hilux s svojimi 5.330 milimetri ne sodi v mesto, zato je bila naša prva postojanka NAVAK ( Nacionalna vozačka akademija).
Tam so za nas pripravili dva praktična preizkusa. Ker so organizatorji vedeli, da bo večja gneča na bolj zanimivem terenskem delu testa, so nas premeteno razdelili v dve skupini. Druga je nestrpno nabirala kroge na sosednji progi, kjer so bile pripravljene serije ovir. Tam bi se Hilux moral dokazati kot cestno vozilo, primerno za vsakdanje vožnje, a je kar hitro postalo precej jasno, da bo za prave rezultate potreben obisk ceste, vožnja skozi majhne srbske vasice in druženje s številnimi “jugeci”.
Kaj pa terenski del testa? Gladko opravil … Hilux je že po nekaj metrih pokazal, kdo je gospodar. Celotno traso je prevozil brez najmanjšega truda, zapeljal v več kot meter globoko vodo, pri vzponu na 35 stopinjski klanec se ni niti spotil ter je pri testu naklona dokazal, zakaj vzmetenje s 520 milimetri hoda premaga (skoraj) vsako oviro. Po odgovore o njegovi superiornosti smo se zato morali odpraviti še drugam, v divjino, kjer nakloni in razmere niso umetno ustvarjeni.
Dobrodošli v objemu krute narave
Da nam je tisti zgoraj pripravil poslastico, nam je postalo jasno v trenutku, ko smo se odpravili na pot. Nad nami so se pričeli zbirati temni oblaki, orkanski veter je njive, polne koruze prečistil vseh umazanij in na cesti so ostali le bolj pogumni. Kot da bi nekdo odprl pipo se je z neba ulila nepredstavljiva gmota vode.
Vožnja do hotela je bila resna preizkušnja tako za voznika kot tudi za Hilux. Popustil ni nihče, naravi pa smo dali jasno vedeti, da lahko z neba leti karkoli – mi bomo nadaljevali svojo pot po skrivnostnih poteh Fruške gore.
Če smo na poligonu NAVAK vse prepreke prevozili v dvajsetih minutah, je bil tukaj za 90 kilometrov poti rezerviran skoraj ves dan. Preverjali smo vse trditve inženirjev, Hilux mora namreč z vstopom v novo generacijo upravičiti visoka pričakovanja in še več. Lansko leto so na stari celini prodali 36.000 enot, letos jih nameravajo vsaj 40.000 ter s tem odbiti napad vse bolj resnega tekmeca Forda Rangerja.
Prav zato so veliko pozornosti namenili podvozju, ki je zdaj trikrat močnejše, za 44 odstotkov so povečali število zavarjenih mest ( skupaj jih je kar 388), okvir je za 20 odstotkov bolj tog in obljubljajo 20 let korozijske odpornosti.K temu lahko dodamo še 3,5-tonsko vlečno zmogljivost, 1.040-kilogramsko nosilnost, štirikolesni pogon iz Land Cruiserja, reduktor in lažji prilagodljiv zadnji diferencial, ki mu zdaj omogoča stoodstotno zaporo. Da gre za pravega klenega terenca, govorita še podatka o 31-stopinjskem vstopnem in 26-stopinjskem izstopnem kotu.
Udobje ni na prvem mestu
Nissan Navara NP300 se pohvali, da so listnate vzmeti nadomestilo večtočkovno vzmetenje in je zaradi zasnove vzmetenja izboljšana kvaliteta vožnje, predvsem takrat, ko Navara v zadku nima dodatne teže. Pri višjih hitrostih zato ne poskakuje ter je hkrati bolj suverena na vsaki podlagi, kar ne moremo reči za Hiluxa.
Na račun izboljšanega podvozja, ki je bolj trdo predvsem zaradi večje nosilnosti, je vožnja s praznim vozilom trda in neudobna. Nobeno presenečenje ni, da sem si še toliko bolj želel zapeljati na njegov domač teritorij. Na veliko srečo je celo noč deževalo, gozdne poti na vznožju narodnega parka Fruška gora pa so se spremenile v blatno kopel.
Tempo so nekaj časa držali varuhi parka oziroma ”rangerji”, a so se morali umakniti, ko njihovo službeno vozilo, Dacia Duster, ni zmogla več. Ob mojem neprestanem skakanju iz avta sem se v njihovem spremstvu počutil varneje. Oboroženi so bili moj izhod v sili, če slučajno v neprehodni divjini srečam medveda ali volka. No, kasneje so me pomirili, da na tem območju ni medvedov. Tudi volkov ne. So pa šakali in številni drugi nenevarni prebivalci gozda.
Manjši motor za manjšo povprečno porabo
V Evropi bo na voljo le prostorninsko manjši 2,4-litrski agregat D-4D s 110 kilovati moči in 400 njutnmetri navora. Zaradi vse strožjih ekoloških zahtev je prihod manjšega, učinkovitega in čistejšega dizelskega agregata logičen, a je to zaradi njegove mase in namembnosti v praksi premalo. Ne viham nosu zaradi dobrega navora, le kakšen konjiček pod pokrovom bi prišel izredno prav. V težkih blatnih razmerah je dihal s celimi pljuči, a mu je zmanjkalo nekaj samozavesti.
Z novim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom sodeluje zgledno, še posebej se izkaže v težkih pogojih, kjer se pravzaprav skorajda ne zmoti. Moram priznati, da je bila ugodna vsaj povprečna poraba goriva. Po celodnevnem mučenju v blatu je porabil malce več kot 11 litrov, na avtocesti že pod deset litrov, na regionalki pa celo pod devet litrov.
Največja ovira so pnevmatike
Hilux ima terenske sposobnosti zapisane v genih. Umetno pamet odlično dopolnjuje preprosta mehanika, ki praktično nikoli ne zataji. Naj bo strm klanec ali blaten spust, voznik se lahko vedno odloči, kako bo pristopil k problemu, Hilux ima odgovor na vse.
Neuničljivi si želi prepričati vse več kupcev, zato je podprt s številnimi tehnološkimi novotarijami. Enako kot manjši bratje je opremljen s paketom Toyota Safety Sense, ki prinaša sistem za zaznavo pešcev, sistem za prepoznavo prometnih znakov in sistem za opozarjanje pred nenamerno menjavo voznega pasu. Povrhu je opremljen še s sistemom za nadzorovan spust, sistemom stabilnosti in oprijema (A-TCR) ter sistemom za pomoč pri speljevanju v klancu.
V blatu, kjer so obvezna oprema škornji in štirikolesni pogon, je bil naša edina družba traktor. Tako kot v neokrnjenih gozdovih, je bila karavana osmih vozil atrakcija tudi na lokalnih cestah. V vaseh, kjer prevladujejo stoenke, Golfi druge generacije in jugeci, je bil Hilux redko viden prizor. Dvig palca ali hitro vlečenje telefona iz žepa sta bila skoraj tako pogosta kot prehitevanje konjske vprege.
Nepopustljivi kralj savan in gora bo v naše kraje prišel iz obrata v Južni Afriki, opremljen z ojačanim podvozjem in tonsko nosilnostjo. Tokrat smo ga postavili pred resen preizkus, ki ga je odpravil z odliko. Pred nekaterimi preprekami sem popustil jaz, Hilux nikoli, a so me k sreči reševala umetna pamet ter mehanska nadvlada. Narava nam je močno otežila pot, pod kolena vrgla vse iz ponudbe, a ni bilo dovolj.
Če želite po bližnjem gozdu z ropotanjem diferenciala plašiti živali ali potrebujete keson za profesionalne potrebe, bo Hilux vaš za 27.500 evrov. Na voljo je tudi dvokolesno gnana različica z enojno kabino za 25.000 evrov. Cene za dvojno kabino se pričnejo pri 30.900 evrih in končajo pri 36.800 evrih.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen