ë
Elza
»Enoprostorec je mrtev, naj živi križanec!« je novodobna modna zapoved, ki jo upošteva večina avtomobilskih proizvajalcev. Zatorej ne čudi, da so temu sledili tudi pri francoskem Citroënu, poslali v pokoj enoprostorski model C3 Picasso ter ga zamenjali s precej bolj »fensi« športno uporabnim križancem C3 Aircross. Z njim so ustvarili prvega čistokrvnega križanca znamke v svoji 99-letni zgodovini – če seveda ob tem povsem odmislim na Mitsubishijeve derivate v obliki C-Crosserja in C4 Aircrossa ter precej nenavadnega C4 Cactusa, pri katerem ni povsem jasno, kaj sploh želi predstavljati.
Resda pa bi mu znal zaradi dokaj podobnih mer ravno slednji »posebnež« še najbolj skakati v zelje, kar bi lahko privedlo do neizogibnega kanibalizma znotraj same znamke. A se vseeno zdi, da je novi C3 Aircross le dovolj samosvoj ter hkrati deluje tudi malce manj nizkocenovno od svoje »bodeče« žlahte, zaradi česar bo nagovarjal drug krog kupcev. Pri čemer se ne motim preveč, če trdim, da bo večina le teh ženskega spola. Še posebej, če bo odet v enak barvni odtenek kot pri tokratnem testnem vozilu, ki je nehote spominjal na oblačila fantazijskega lika iz izjemno priljubljenega Disneyevega risanega filma, nad katerim se navdušuje prav vsak deklič med tretjim in desetim letom starosti.
Vendar pa ste lahko tudi fantje brez skrbi! Namreč navkljub temu, da je novi C3 Aircross moč označiti za enega najbolj ljubkih ter igračkastih primerkov med malimi križanci, zna biti ob kakšni manj vpadljivi barvni kombinaciji še vedno povsem dovolj možat. Še posebej ob obilici (pol)terenskih zaščitnih elementov, ki ga naredijo vsaj malce bolj robustnega in kleno krepkega. Škoda le, da mu obenem niso namenili tudi tistega prepoznavnega Citroenovega elementa v obliki plastičnih zaščit AirBump, kakršne pozna že njegov manjši bratec (C3).
Okej, res pa novi C3 Aircross navkljub tovrstnemu terenskemu lišpu niti pod razno ne moremo označiti za kakršnegakoli »terenca«, saj še vedno govorimo o tipičnem predstavniku novodobnega avtomobilskega razreda, pri katerih je že vzpon do bližnjega piknik prostora označen za težjo offroad ekspedicijo. Na to kaže že odsotnost štirikolesnega pogona, ki ga želi vsaj malce nadomestiti znani koncernski sistem Grip Control (450 € doplačila pri paketu Shine).
Modne smernice
Pa saj tovrstni novodobni križanci tako ali tako niso za to, da bi se z njimi preganjali naokrog po hosti in strašili bambije! Ne, tovrstna vozilca morajo zgolj izgledati kul ter obenem ponuditi dovolj uporabnega notranjega prostora, saj velikokrat nadomeščajo čedalje manj popularne (mini) enoprostorce.
Temu dodobra sledi tudi najnovejši Citroënov križanec v ponudbi, ki se v dobršnji meri naslanja na mali C3, kar se kaže v skorajda identični notranji arhitekturi. Le da boste v Aircrossu zaman iskali trakce za zapiranje vrat, ročna zavora pa je drugače oblikovana. Še največja razlika je opazna v zadnjem delu kabine, saj se (sicer ob doplačilu pri paketu Feel) ponaša s prilagodljivejšo klopjo s 15-centimetrskim vzdolžnim pomikom ter precej večjim prtljažnim volumnom (za 110 litrov).
Med notranjimi elementi se hkrati najde že iz modela C3 poznana info-zabavna enota, ki sicer ustvari precej prečiščeno notranjost, a je na žalost bolj počasne sorte (zapozneli odzivi ob dotiku). Negativno oceno si obenem zasluži še upravljanje klimatske naprave preko zaslona na dotik, ki se lahko izkaže za precej neugodno in na trenutke tudi nevarno početje.
Zverinica
A glede na to, da bodo že zgolj zaradi malce bolj prijaznega zunanjega izgleda pogledovali za najmanjšim Citroënovim križancem več ali manj le tisti vozniki, ki jim je defenzivna vožnja zapisana v genih, ni prav nič narobe, če bodo ob tem povsem odmislili osnovno motorizacijo pod motornim pokrovom; 1.300 evrov dražja verzija, v kateri brni izjemno prijeten 1,2-litrski prisilno polnjen bencinski agregat, namreč ponuja precej več veselja v vožnji in prida avtomobilu bistveno bolj igriv značaj.
Agregat dodobra navdušuje že v nižjih vrtljajih (najvišja navorska vrednost že pri 1.500 vrtljajih) ter se zelo rad zavrti proti rdečemu območju. Motorček, pri katerem za prenos moči skrbi (zgolj) 5-stopenjski menjalnik z dokaj dolgimi prestavnimi razmerji, resda ni med tišjimi, a se odkupi z dovolj nizko porabo goriva. Ta je bila navkljub zimskim temperaturam zgolj malenkost višja od 7 litrov.
Mali Citroënov križanec, ki si tehnično osnovo deli s koncernsko žlahto (Peugeot 2008 in Opel Crossland X), se sicer ponaša z dovolj zanesljivo lego na cestišču, podvozje pa je – po stari znamkini maniri – nastavljeno malce bolj mehko, kar se kaže v nekoliko bolj nagibajočih se občutkih v ovinkih. Vseeno se lahko pohvali z dovolj učinkovitim blaženjem, kjer ga zna zmotiti (povsem pričakovano) le kakšna kombinacija zaporednih prečnih neravnin. Le pri prvi kozmetični prenovi bodo morali inženirji še malce dodelati volanski mehanizem, ki ne ponuja pravih informacij s cestišča, s čimer se prav tako ne more pohvaliti niti njegov nemški sorodnik (Crossland X).
Pes naj bo čistokrven, avto pa križanec
Mali crossoverji, med katere spada Citroënov C3 Aircross, so pravi prodajni hit, saj so med novodobnimi potrošniki skorajda že tako popularni kot turške telenovele med gospodinjami. In glede na to, da bo njihova prodaja po napovedih v bližnji prihodnosti še rasla, ni prav nobeno presenečenje, da jih mora imeti v svoji ponudbi vsak avtomobilski proizvajalec, če si želi odrezati svoj kos pogače.
Četudi tovrstni križanci stanejo precej več od njihovih kombilimuzinskih tehničnih osnov (npr. pri Citroënu znaša cenovna razlika med primerljivo motoriziranima in opremljenima verzijama modelov C3 in C3 Aircross približno 4 tisočake), pa marsikateremu kupcu odtehta razliko v ceni že zgolj malce bolj frajerski videz.
Tako se verjetno ne motim preveč, če trdim, da bo ravno novi C3 Aircross postal eden uspešnejših oziroma morda celo najbolj uspešen avtomobilski model v Citroënovi paleti. Pri čemer pa po vsej verjetnosti, navkljub njegovim igrivim zunanjim linijam, v njem le ne bomo uzrli le ljubiteljic turških serij. Nenazadnje najnovejši Citroënov »cukrček« že zgolj zaradi svojega pacifističnega stasa predstavlja precejšnjo osvežitev segmenta, saj na cestah videvamo veliko več napadalno-agresivnih športno uporabnih bojnih vozov, ki v voznikih sprožajo kompleks večvrednosti.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Cukrček"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
tudi jaz ne razumem novinarjev in določenih drugih oseb…Nisem se še peljal v avtomobilu kjer bi tempomat bil tako enostaven in priročen za nastavljat kot pri PSA in res močno upam,da ta sistem obdržijo hkrati pa se ročica tempomata praktično ne vidi. Vsakokrat ko se peljem s vw touareg je katastrofa s tempomatom. Veliko bolj zakompliciran in tisti gumbi na volanu niso za nikamor.
Res, da gledajo na vsak vijak samo na gumbih za klimo pa res ni treba šparat.
Gumbi so prav fino sploh, ko je vroč avto zmajšaš ventilator, da ne piha na moč, ko imaš okna odprta in čez čas samo auto tipko pritisneš kar poleti pride večkrat prav
ja… avto sem testiral tudi sam in v bistvu se čist strinjam s plusi, ki ste mu jih namenili… z minusi pa ne čisto. če grem po vrsti:
– klima na touchscreenu… ok. strinjam se, da so fizični knofi boljši ampak, kdo pri zdravi pameti pa “vsakih pet minut” šraufa avtomatsko klimo?! to nastaviš na željeno temperaturo (npr. 22 stopinj) in pustiš pri miru! naj me vrag pocitra, če jo spremenim kej več kot 2x na leto! poleg tega pa cela zadeva, za premik s katerega koli menija, zahteva 1 (z besedo: EN! ) klik za izbiro sekcije “prezračevanje” in vse kontrole so takoj na ekranu!
zato bi blo fajn, če bi nehali dramatizirat okrog tega. a to, da se na Tesli e sovoznikov predal odpira prek touchscreena je “futuristično” in fajn?
– nenastavljivost dežnega senzorja… je bil med mojo testno vožnjo rahel dež in senzor je svojo nalogo opravljal povsem zadovoljivo! poleg tega mislim, da je enak kot tisti v mojem bivšem C2 in sedanjem 508 in v nobenem od njih nimam pripomb na njegovo delovanje ne glede na jakost padavin.
– nekomunikativnost volanskega mehanizma… vsi električni servo volani “zadušijo” informacije o dogajanju pod kolesi in kot ste sami napisali avto ni “napadalno agresivni bojni voz”! za to kar je, pa je njegov volan več kot dovolj natančen in čisto dovolj “komunikativen”… tisti, ki si v svojem avtu konstantno predstavlja, da “polaga ovinke po nordšlajfu” si pa ziher ne bo kupu C3 Aircrossa… 😉
– počasna multimedijska enota… se strinjam, da ni neka “perla” odzivnosti, ni pa tudi nič kej posebej “grozna”… ima kapacitivni ekran z rahlim “lagg-om” ampak nič pretresljivga. ji pa vsak malo močnejši procesor res ne bi škodil!
– nastavljiva zadnja kop… s tem se pa strinjam! je res “carska”, še posebej, ker se nastavlja tudi naklon naslonjala in bi lahko bila serijska povsod razen v najosnovnejši verziji…
v glavnem… če mu je kaj res za zamerit, mu je tisto “rogovilo” od petstopenjskega ročnega menjalnika in dejstva, da mu niso privoščili bočnih airbumpov, s katerimi bi dejansko zgledal kot SUV in ne kot vanj “našemljen” monovolumen…
Kaj na motorju je rezervni tepih?
dekica! a ne vidiš, da je na slikah sneg… 😉
Tempomat pa iz 20 let stare xsare picasso? Kaki šalabajzerji so ti francozi včasih… Avto pa drugače na zunaj nekako neproporcionalen, je 2008 dosti lepši, tako zunaj kot znotraj. Edino sedeži izgledajo tu res udobno.
Res je “drugmirko”, zakaj bi spreminjal, če se v praksi zelo dobro obnese. Tudi 308II ima isto narejeno in mi je tako uredu, ročice se itak ne vidi.
ja in?
zakaj bi spreminjali nekaj kar svojo funkcijo opravlja dobro in tako intuitivno, da tega za uporabo ni treba niti pogledat? holcvagine majo un “mikrovalovka” šalter za luči pržigat tudi že 40 let isti, pa to folka ne moti, čeprav je (za razliko od te, za volanom skrite, ročke) vsem na očeh…
neproporcionalen pa zgleda samo zato, ker so mu iz bog ve katerega imbecilnega razloga, odrekli bočne airbumpe (ker, verzija za kitajce jih bo imela)… zaradi tega avto za svojo širino zgleda visok in ozek 🙁 . koncept, ki je bil praktično identičnih mer oziroma celo malo ožji, je zaradi bočnih airbumpov zgledal NEPRIMERNO skladneje! da tega, da je zaradi njih zgledal tudi veliko bolj SUV-ovsko niti ne omenjamo:
https://www.netcarshow.com/citroen/2017-c-aircross_concept/800×600/wallpaper_03.htm
In potem beremo kolik milijard €so porabili za razvoj novega modela hehehe. 100x in več reciklirani deli sploh tisti skriti očem, recimo okoli motorja, ekspanzijske posode so lahko po 30 let stare samo grafika se prilagaja letom ipd, razna stikala za ogledala in stekla in tipke … Tudi razni senzorji za dež in tipala so lahko po 10 let uporabni.
ampak res. Naša piksna ima čist isti šaltar…