Francozi so z dovolj samosvojim in svežim oblikovalskim pristopom C4 Cactusa očitno ubrali pravo pot. Avto se je na tržišču hitro prijel, zato ni presenečenje, da pri Citroënu kujejo vroče železo.
Zaobljeni pravokotniki
Da mislijo resno, so dokazali tudi s konceptnim Aircrossom, ki so ga ravno tako zaznamovali za serijskega C4 Cactusa značilni Airbumpi. Enake zaščitne obloge si je moč omisliti tudi pri svežem C3, a so (za razliko od C4 Cactus) v C3 na seznamu doplačil. Pa nič zato. Vzorec zaobljenih pravokotnikov, podobnih Airbumpom, imajo v notranjosti na vratnih oblogah prav vse izvedenke. Zaobljeni pravokotniki so tudi sicer tema, ki se v kabini ponavlja. Samosvoji so tudi vzorci prevlek sedežev in oblog v kabini, ki, vsaj mene, malo spominjajo na odeje in prte iz 70. let prejšnjega stoletja. Cactusovim foteljem se v C3 ni uspelo prebiti v razmerju 1:1, a ravno prav mehko oblazinjenje poskrbi za podobno udobno sedenje. Poleg oblikovne igrivosti in možnosti individualizacije svežega C3 s številnimi barvnimi kombinacijami karoserije ter kabine, so se Francozi v malčku potrudili poudariti udobje na vseh možnih področjih.
»Nožna« spretnost
Navkljub nižjim in širšim zunanjem meram novinca glede na predhodnika, je v kabini še naprej dovolj prostora za glave spredaj in zadaj, čeravno ga zadaj res ni ravno na odmet. Glede na skromno skupno dolžino avta je ostalo za mano tudi ravno še dovolj vzdolžnega prostora za kolena potnika odraslih dimenzij. Malo tesno je za stopala, saj jih je težje pospraviti pod prednji sedež, pa tudi razmeroma ozek prehod med prednjim sedežem in stebričkom B zahteva več »nožne« spretnosti. Čisto zadaj se skriva za tako majhen avto skoraj rekorden prtljažnik, ki pa ga žal ne odlikuje nikakršna pretirana prilagodljivost ali uporabnost. Lahko se podre po tretjinah deljiv naslon zadnje klopi, dno njegovega skupnega prtljažnika pa takrat zaznamuje stopnica v dnu. Prtljago je treba v vsakem primeru dvigovati v ali iz avta preko kar visokega nakladnega roba.
Udobje na prvem mestu
Zanimivo pri tem je, da so za osnovo ponovno vzeli platformo, ki je skupna prejšnjemu C3, C4 Cactusu, DS3 in Peugeotu 208. Za razliko od slednjih dveh je v svežem C3 nastavljena prvenstveno z mislijo na udobje v vožnji. Med ovinki se zaradi očitnejšega prečnega nagibanja karoserije in nemega volana še zdaleč ne počuti tako domače kot sorodni DS3, a kogar to zares moti, naj pač poseže po slednjem. Kar se tiče vzmetenja, se z nadpovprečno suverenostjo prestrezanja vseh vrst nepravilnosti Citroën C3 odlično znajde tako pri mestnih hitrostnih povprečjih kot tudi pri izven mesta.
Uradni podatki pritrjujejo
Motorno paleto svežega C3 v času pisanja tega članka sestavljata v osnovi en bencinar in en dizel, skupaj pa tvorita pet opcij motorizacij. Prvi je na voljo v treh izvedbah moči, drugi pa v dveh. Četudi bi ga sam najraje izkusil z odličnim 1,2-litrski turbobencinarjam, sem se moral tokrat zadovoljiti z 82 »konji«. Za razliko od močnejšega brata tu trivaljniku ne pomaga dihati turbina. Atmosferski motor mora tako shajati s skoraj 100 Nm manj navora, ki je na voljo tudi 1.250 vrt/min višje v območju motornih vrtljajev.
Neodvisno od tega me je pri njem daleč najbolj navdušila odlična odzivnost. V ostalih pogledih pa je povsem na ravni podobnih atmosferskih trivaljnikov. V teoriji bi mu dodatna prestava v menjalniku koristila, a samo, če bi bila postavljena nad trenutno najvišjo peto. V peti prestavi se pri 130 km/h, zaradi kratke prestave v diferencialu, glavna gred trivaljnika namreč suče s skoraj štirimi tisočaki na minuto. 
Pri tem je zanimivo, da mora tudi turbotrivaljnik shajati s samo petimi prestavami, a so te, zaradi ugodnejšega navora, kombinirane z občutno daljšo prestavo v diferencialu. V povprečju višjim motornim vrtljajem atmosferskega agregata primerna je bila tudi nekaj višja poraba goriva na testu. Prepričan sem, da bi se močnejši C3 Puretech 110 zadovoljil s kakšen deciliter manjšo porabo, kot se je Puretech 82, čemur pritrjujejo tudi uradni podatki.
Vedo, kaj je udobno
Ob menjalniku ne morem mimo značilnega znamkinega prestavnega mehanizma. Tokrat je značilno znamkin mišljen v manj pozitivnem smislu. Njegovi gibi so namreč (pre)mehki, podpovrečno natančni in z nejasnimi vklopi posameznih prestav. Že možno, da je to v očeh Francozev poosebljenje udobnega menjalnika, a sam ne delim tega mnenja. V življenju sem vozil že kar nekaj, predvsem germanskih in japonskih menjalnikov, ki so navkljub lepo definiranim in natančnim gibom prestavne ročice nadvse prijetni do voznikove desne roke. Pravzaprav so tudi Francozi v vmesnem času spravili skupaj dostojen ročni menjalnik (Peugeot 308), a oni pač vedo, kaj je udobno in kaj ne.
Fokus
Citroën se pri snovanju svežega C3 ni odločil napovedati boja na vseh področjih, ampak je razvojni fokus usmeril na dve področji. Trudi se izstopati z možnostjo individualizacije videza avta in udobjem v vožnji. Prvi je podkrepljen s skupno devetimi različnimi barvami karoserije, ki jih je možno poljubno kombinirati s tremi kontrastnimi barvami strehe, ter nekaterih karoserijskih detajlov in štirimi notranjimi ambienti.
Za udobje v vožnji so poskrbeli z udobno nastavljenim podvozjem, ravno prav mehko oblazinjenimi in oblikovanimi sedeži ter za znamko značilnim mehkim menjalnikom. S prvim in drugim nedvomno prednjači med sebi podobnimi, s tretjim pa so po mojem mnenju »pihnili mimo«.
Kaktusiranje se malemu Citroënu lepo poda. Francozem je uspelo spraviti na cesto prikupen mali mestni avtomobilček, ki bo poskrbel za prepih v prevetritve prepotrebnem razredu malih mestnih avtomobilov. Že res, da bo z všečnim, navihanim in očem prijetnim oblikovanjem osvajal predvsem srca nežnejšega spola, a s tem ni nič narobe.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Kaktusiranje"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kako lahko rečeš, da je videz avta obupen, a tle ste res sami hribovci, ki še vedno gledate plakate golfa pa passata letnik 2010? Ta avto je oblikovalsko na zunaj v skladu z mestnim majhnim avtom, razgiban in sproščen dizajn, različne barve; mestni mini avto ne more izgledati resnoben kot neka biznis limuzina. Notranjost je pa v skladu s časom (2017!), in tudi s francoskim pridihom. Edino kar bi spremenil je plastični del na vratih, tam bi lahko dali boljši material, saj že na sliki ne izgleda obetavno. Sicer za po mestu bi ga vseeno kupil. Za žensko je pa sploh šik avto. Hvala bogu, da niso vsi avti v stilu sedemletnih zadimljenih nemcev. Avto je estetsko nesporno na dobrem nivoju za ljudi na enaki frekvenci, pa tudi citroen se v resnici ne kvari niti peugeot, za renoje ne vem. Vem pa iz prve roke vse kvare o npr. blaženem bmwju, ki je tak pojem perfekcije, po drugi starni pa naravnost bizarni kvari.
lej… to bo najbrž zato, ker v tej naši državi ni nobenega mesta! vsaj ne mesta v pravem pomenu! niti Ljubljana to ni! prava mesta se začnejo s ciframi nad pol ali 3/4 miljona prebivalcev, imajo zgoščeno pozidavo, visoko stopnjo poselitve, skozi stoletja premišljeno urbanistično zasnovo, in visoko razvito infrastrukturo… da o arhitekturi niti ne govorimo! in v takšnih mestih novi C3 zgleda oziroma deluje popolnoma drugače, kot pa v enem “mengšu” al pa “žalcu”…
zaradi tega, ko se recimo vrneš iz Milana, Dunaja, Prage, Londona ali Pariza, še Ljubljana zgleda, kot da si prišu v “dragatuš”, saj je zaključenih celot, kot so srednjeveški in avstrogrski del, kot tudi urbanističnega modernizma s konca šestdesetih in sedemdesetih pač premalo, preostanek slovenske “dozidajmo fuglovž” stihije pa se zajeda vsepovprek in vsepovsod! tudi zunaj naselij… “fuglovži” so pa “slovenski fetiš”! nekaj, kar nam je Slovencem normalno in celo lepo… kako za boga lahko pričakuješ, da bo en tak urban mestni avto lahko dobro deloval v krajih, ki so daleč od pomena besede “urbano” in ki bi jih, roko na srce, najlažje “renovirali s potresom” 😛 :))..
sicer pa je okus pač osebna kategorija… če nekomu ta avto ni lep, mu pač ni! ljudje smo si različni in enim se dopadejo plastične gondole na televizorjih in gobleni z jelini in jokajočimi deklicami, drugim pa moderna “umetnost”… tisto kar sem napisal zgoraj je le poizkus razlage, da je svet veliko “širši” kot si to mislimo mi in novi C3 je veliko bolj oblikovan z mislijo na “širino” sveta, kot pa na našo mentaliteto in kulturo bivanja…. 😉
Nima sistema start&stop. Zakaj pa je to pod minus? To je ena največjih prednosti tega avta. Videz avta je pa tako obupen, toda kaj drugega od Citroena v zadnjih letih ni za pričakovati.
To se pa popolnoma strinjam. Avti so obupni za pogledat.
S&s je čisto ok. Lahko ga tudi izklopiš, če ti ne paše je pa res, da so akuji agm dragi ko pes in končno nič ne privarčuješ si pa fensi ko pred semaforjem motor ugasne… hehe
Mislim, da je za večino ljudi to, da nima start&stop sistema kar plus…
Vsaj v mojem 308 z 1.2 e-thp motorjem, je ročni menjalnik katastrofa. Samo žal mi je, da nisem vzel avtomatika.
Če bi pa automatko vzel bi pa rekel škoda, da nisem ročnega vzel.
Ročni je miljonkat manj kompliciran, zahteven za izdelavo in če je z ročnim problem bo z auto še večji problem
Ne ne ne, ni res, stopi v sedanjost. Avtomatiki so že nekaj let neproblematični tudi za evropejce, šaltajo prestave lepše kot najbolj napumpan voznik z ročnim menjalnikom. Ne glede na znamko avta, saj proizvajalci avtov avtomatske menjalnike kupujejo od za to specializiranih proizvajalcev (aisin in zf sta najbolj vgrajevana zadnja leta). Drugo so pa robotizirani menjalniki, sicer zelo redki, ne vem v katerih modelih sploh še.
Mogoče v tem primeru ne, sem se 1x zapeljal na daljšo testno vožnjo in se mi je zdel dober. Takrat sem v vožnji vsaj užival. Je pa klasični avtomatik, ni dvosklopčni, kar je plus pri zanesljivosti.