Zero Emission
S tovrstno »slišno težavo« se tako še najbolj ubadajo francoski poštarji, saj jim je njihova »La Poste« že pred štirimi leti nabavila kar 10.000 brezogljičnih Kangoojev, pa norveški, ki se od letošnjega poletja dalje prevažajo s 300 novimi tovrstnimi električnimi »kapel’cami« ter od leta 2013 dalje tudi luksemburški, ki so prejeli v uporabo 30 enakih vozil. Dva vzorčna Kangooja Z.E. imajo na enoletnem testu tudi avstralski »postmen-i«, enega rumeno obarvanega pa brazilski »carteiros-i«, medtem ko se z njimi že nekaj časa prevažajo tudi DHL-ovi dostavljavci v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Danskem in celo na Arubi.
Kakorkoli že, Kangoo brez emisij, ki se je kot prototip prvič prikazal na pariškem avtomobilskem salonu že leta 2008, ter se kot serijski izdelek pričel prodajati na nekaterih trgih oktobra 2011, je od letošnjega leta dalje na voljo tudi slovenskim poštarjem … pardon … kupcem. Električno gnano dostavno vozilo, ki se od običajnih različic razlikuje po nekaterih modro obarvanih elementih (sprednji letvici ter Renaultovem znaku, pod katerim se sicer skriva vtičnica za polnjenje) ter napisih ZE na bokih in zadaj, pa jim je na voljo v treh velikostnih verzijah, pri katerih ima zadaj vozeči tovor na voljo najmanj tri kubične metre praznine (ter največ 4,6 m3 pri 4,7 metra dolgem Express Maxi Furgonu). Zaradi namestitve 260 kilogramov težkega akumulatorja pod dnom vozila pa se lahko pohvali s popolnoma enakimi notranjimi merami, kot njegovi ogljikovodično bolj oporečni bratje.
Skakač
A če »naelektrenega« Kangooja, tako na zunaj, kakor tudi od znotraj (drugačnejši merilniki, ročica samodejnega menjalnika), še zelo težko ločiš od običajnega, se prva razlika opazi že takoj po obratu ključa, ko se … ne zgodi (skoraj) nič. Pri čemer bo marsikdo, ki ni vajen vožnje z električnim vozilom, presenečeno napenjal ušesa ter se spraševal, če se je sinhronizirani električni agregat sploh zbudil. Vendarle pa omenjeno motorno »prebujanje« pospremi tudi kratek pisk, ki je sicer precej nezaznaven (ter ga zlahka zamenjaš za kakšno drugo opozorilo – npr. odprta vrata, nepripet pas), ter zelena kontrolna lučka z napisom »Go« med merilniki, ki pa je le bolj opazna.
Še največjo razliko pa Kangoo Z.E. pokaže po premiku ročice enostopenjskega samodejnega menjalnika (oziroma reduktorja) v položaj D ter konkretnejšem pritisku stopalke za plin, saj v trenutku postane poskočen kot mlad teliček, ki ga je stresel električni pastir – pa četudi električni agregat skriva v svojem drobovju zgolj 60 »konj«, s čimer se dandanes ne hvalijo več niti kmetje pri svojih novih traktorjih.
A agregat se lahko pohvali z obilico navora (226 Nm), ki je, kot običajno pri »električarjih«, na voljo že takoj na začetku, zaradi česar pospešuje izjemno zvezno vse do 50 km/h. Pospeševanje je celo tako intenzivno, da ima medkolesna varnostna elektronika na spolzkih cestah precej dela, da ukroti »poblazneli« pogonski par koles. Vendar pa se že nad 60 km/h omenjena poskočnost vsaj malce umiri ter popolnoma ustavi pri naši najvišji dovoljeni avtocestni hitrosti – nenazadnje na to kaže že tovarniški podatek pospeška od 0 do 100 km/h, katerega bi skoraj lahko izmerili tudi s koledarjem (beri: 20,3 sekunde).
Omejena zabava
Vendar pa je za tovrstni »zastonjkarski« špas potrebno čakati vsaj 12 ur poleg hišne vtičnice, da bi se do konca napolnila litij-ionska baterija, zmogljivosti 22 kilovatnih ur, ali pa poiskati (čedalje bolj zasedene) hitre polnilnice, ki sicer dodobra skrajšajo omenjeni čas polnjenja. Popolnoma poln akumulator bo v praksi tako zadoščal za kakšnih 120 kilometrov običajne vožnje, ob pazljivem ravnanju s stopalko za plin ter vklopom načina Eco, ki zmanjša motorni navor, pa celo za več kot 150 kilometrov. Sam doseg se lahko vsaj malce poveča tudi s pomočjo dodatne regeneracije električne energije med zaviranji, ki se prične takoj ob popustitvi stopalke za plin, pri čemer ga je vsaj v mestnih središčih moč voziti povsem brez (!) uporabe zavornega pedala.
Omenjeni domet se po drugi strani lahko drastično zmanjša ob (za električni avto) nesmiselnem »bezljanju« po avtocesti (beri: 130 km/h po števcu), pri čemer le stežka pogoltneš cmok v grlu ob ugotovitvi, da si za zgolj 7 minut avtocestne vožnje potreboval približno eno uro polnjenja na domači vtičnici.
Že zato pri Renaultovem »štromarju« naenkrat postane podatek potovalnega računalnika, ki računa trenutni doseg, najbolj pomembna informacija – celo bolj od trenutne zunanje temperature, točnega časa ter celo povprečne porabe! Slednja se je na koncu ustavila pri 17,8 kWh/100 km, kar je zneskovno pomenilo približno trikrat manj od primerljivega turbodizla. Kljub temu vožnja z električnim Kangoojem še vedno predstavlja precej omejeno zabavo, ki zahteva dokaj natančno načrtovanje vsakodnevnih poti in racionalizacijo vsakodnevnih opravkov, saj lahko, na primer, že dva »dinamičnejša« kroga po ljubljanski obvoznici dodobra izpraznita baterijo!
Chanometer
Kljub vsemu pa to nikakor ne pomeni, da brezogljični Kangoo ne bi mogel biti odlično prevozno sredstvo za razvažanje poštnih paketov (in ostalih dobrot) v urbanih okoljih, kjer vsakodnevne poti niso daljše od 120 kilometrov. Nenazadnje se je s svojo ceno (upoštevajoč 5.000 evrov subvencije iz Eko sklada) prav pošteno približal tudi svojim okoljsko oporečnejšim bratom ter že zaradi tega postal vreden razmisleka. V končno računico je le potrebno vkomponirati mesečni najem baterije, ki znaša približno toliko kot dva polna tanka goriva (med 73 in 126 evrov plus davek), pri čemer je cena omenjenega poslovnega najema odvisna od obdobja uporabe ter prevoženih kilometrov v enem letu.
A skupaj z zakupom baterije Renaultovci poskrbijo tudi za zamenjavo le-te, ko njena kapaciteta pade pod 75 odstotkov izhodiščne polnilne zmogljivosti. Ter celo za brezplačno vleko vozila do prve javne polnilnice, če bi bil voznik toliko nepreviden, da ne bi opazil izpraznjenega akumulatorja.
Zatorej, drage dame, pozor! Naslednjič nikar ne nasedajte pismonoši, ki vam bo dostavil pošto z električno gnanim Kangoojem ter pri vhodnih vratih zvonil in trkal, da bi se priključil na vašo vtičnico!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Električni poštar"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pohvalno, da ima kar 700kg nosilnosti, zanimivo pa bi bilo videti (ker je dostavnik), koliko je doseg s polnim prtljažnikom. V besedilu glede tega piše samo to, da doseže do 120 km, ob “težki” nogi pa manj – kot da poln/prazen prtljažnik nima vpliva na to?
Druga stvar pa so pospeški do 100km/h (20,3s)..če je do 50km/h poskočno (recimo 5 sekund), je od 50 do 100km/h preostalih 15 sekund! Potem pa še obremeniš z 600kg+voznik…mislim, da je to še za Pošto prepočasno. . .