Tipanje
V teh časih, ko nas avtomobilski proizvajalci čedalje bolj napadajo z raznimi oblikovalskimi kreacijami na štirih kolesih, se nekako zdi, da so klasičnim avtomobilskim modelom, ki so bili še do nedavnega namenjeni delavskemu razredu, počasi štete ure. Če seveda povsem odmislim nekatere nizkocenovne variacije (beri: vsi modeli Dacia, Peugeot 301, Škoda Rapid, ipd.), ki želijo zapolnjevati tovrstno praznino.
Tako ni prav nobeno presenečenje, da se tudi nekdaj najbolj racionalne avtomobilske stvaritve počasi preobražajo v svojevrstne modne ikone, kar je moč opaziti celo pri novejših korejskih produktih. Kar pa nekako niti ne čudi, saj moramo menda dandanes, ko nas čedalje bolj opredeljujejo profili na družbenih omrežjih, zgledati kul tudi v svojem prevoznem sredstvu.
Pri italijanskem Fiatu so pri oblikovanju svojega novega predstavnika segmenta C – povsem nasprotno z njihovo novodobno »retro cinquecento« filozofijo – ubrali povsem drugo pot, saj so želeli prvenstveno izdelati racionalno vozilo, ki bi ga še najbolj opredeljevali praktičnost in cenovna konkurenčnost. Oziroma, da bi trgu ponudili čimbolj golfovskega predstavnika segmenta.
Vendarle pa, da ne bo pomote, navkljub njegovemu osnovnemu poslanstvu, Fiatovega predstavnika nižjega srednjega razreda, pri katerem je retro zgolj njegovo ime, nikakor ne moremo označiti za kakšno dizajnersko sivo miško. Bog ne daj! Še posebej, če gre za vozilo, kot je tokrat preizkušena kombilimuzinska verzijo, ki naj bi veljala med prebivalci stare celine še za najbolj zaželeno. In ne le to! Zunanjost novega Tipa je dovolj brezčasna, da bi znala zdržati precej dlje kot pri marsikaterem novodobnem trendovskem konkurentu, in je hkrati dovolj mod(er)na, da ga nikakor ne moremo tlačiti v razred nizkocenovnežev. Pa čeprav je njegova limuzinska različica, ki je prišla na trg kot prva, kazala na zunaj vse značilne simptome tovrstnih avtomobilskih racionalistov.
Nizkocenovnik?
In da novega Tipa nikakor ne moremo razvrstiti v isti segment, kot prej omenjene predstavnike avtomobilske svete preproščine, pokaže že njegova notranjost. Okej, v njegovi notranjosti sicer res ni toliko kvadratnih centimetrov mehkih plastičnih oplat kot v kakšni Astri, predali v vratih niso mehko oblazinjeni kot pri Golfu ali Octaviji, potniki imajo na voljo zgolj enopodročno avtomatsko klimatsko napravo, med opcijskimi dodatki pa manjka kar nekaj sodobnih pripomočkov (LED/ksenonski žarometi, nekateri varnostno-asistenčni sistemi).
Vseeno pa deluje vsa ostala notranja arhitektura precej všečno ter je dovolj ergonomska, pri čemer si še največjo pohvalo zaslužijo izjemno priročna upravljala klimatske naprave (ki bi lahko bila za vzor marsikateremu konkurentu) ter ravno prav pozicioniran zaslon info-zabavnega elementa. Le pri slednjem bi morali Fiatovi računalničarji poskrbeti za manj zmedene menije ter malce bolj stabilno delovanje sistema, ki je »pokleknilo« tudi med tokratnim testiranjem, celotna zadevščina pa se je zbudila šele po ponovnem zagonu motorja.
Vendar pa prav vsi notranji elementi delujejo izjemno čvrsto in brez kakršnihkoli zablodelih čričkov (katerih leglo sem lahko v tistem času lociral v povsem novem in na moč modnem Oplovem Crosslandu), zaradi česar daje nek neopisljiv občutek vsesplošne solidnosti. Pohvalno!
Le kakšnih oblikovalskih detajlov, značilnih za produkte iz Apeninskega polotoka, raje ne iščite preveč. Škoda, saj se zna s tovrstnimi elementi dodobra pohvaliti že manjša petstotka. Okej, pa saj Fiatovi oblikovalci nikakor niso želeli ustvariti zgolj še enega ultimativnega modnega vozila »Made in Italy«, v katerem bi se še najbolj udobno počutili rahitični mladci v najnovejših Pradinih »slim fit strech« oblačilih! Ne, novi Tipo je namenjen racionalistom, ki prvenstveno iščejo dovolj prostorno vozilo in jim je prav malo mar, če otipavajo trdo plastiko na vratih, sedežne prevleke pa nimajo všite prestižne etikete Ermenegildo Zegna.
Italijanski temperament
Navkljub filozofiji »največ avtomobila za svoj denar«, bi bil kar greh, če Fiatov predstavnik segmenta C ne bi izžareval vsaj delček italijanskega temperamenta. Zatorej pozabite na (cenovno izjemno ugodne) osnovne motorne različice ter raje poglejte k 120-»konjskim« verzijam (bencinski 1,4 T-Jet in dizelski 1,6 Multijet), če se želite kolikor toliko spodobno premikati po cestiščih.
Voznikom, ki ne naredijo preveč kilometrov v letu dni, bo tako še najbolj pisana na kožo najmočnejša bencinska opcija v ponudbi, ki se jim bo dodobra prikupila s svojo živahnostjo, malce manj pa s požrešnostjo. Porabo goriva je namreč precej težko spustiti pod 7 litrov in pol, zaradi česar se kar samo od sebe postavlja vprašanje, če ne bi bilo bolje primakniti dodatnih 1.100 evrov ter se odločiti za precej bolj varčnega dizla.
A zna turbobencinski agregat vseeno navdušiti s precejšnjo voljo do življenja, pri čemer imaš neprestano čuden občutek, da je v njem več kot zgolj 120 žrebcev. In če je v nižjih vrtljajih še malce bolj zaspane sorte, se kasneje dodobra razživi ter zvezno pospešuje do rdečega polja, pri čemer vseskozi ostaja dovolj zvočno decenten. Ročni 6-stopenjski menjalnik je natančen, zaslužil bi si zgolj krajše hode ročice.
In če se Tipovo podvozje, na katerem se rojeva tudi športno uporabni Jeepov Renegade (ter seveda tudi bratski 500X), ponaša z dovolj zanesljivo lego tudi med malce bolj živahnim preganjanjem med ovinki, pa temu nikakor ne sledi volanski mehanizem. Žal! Le ta namreč nudi vse preveč asociacij na pojme »sterilnost«, »sintetika« in »spužva«, edino svetlo točko pa prinaša z že poznano Fiatovo mehčalno funkcijo (City), ki razveseljuje nežne ročice med manevriranji po ozkih parkirnih mestih.
Pravi tip
Novi Tipo predstavlja v teh časih, ko postajajo novodobne avtomobilske stvaritve čedalje bolj podobne modnim butikom na štirih kolesih, pravo osvežitev. Nenazadnje tudi v sami Fiatovi ponudbi, pri kateri je bilo v zadnjem času več ali manj vse v znamenju številke 500. Upam, da bodo tovrstno Tipovo filozofijo, ki se ponovno vrača k znamkinim koreninam, prenesli tudi k nasledniku modela Punto. To bi si vsekakor zaslužil.
Novi Tipo je izjemno korekten, racionalen in cenovno dovolj ugoden predstavnik nižjega srednjega razreda. Oziroma, je vse tisto, kar nekako pričakuješ od tovrstnega avtomobilskega »proletarca«, po katerih je bila znana znamka iz Torina v preteklosti.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
16 komentarjev za "Korenine"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
za ta denar dobiš recimo tole:
https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=12404779&display=Ford%20Focus%201.0%20EcoBoost%20ST-Line%20na%20zalog...
Fokus gre proti koncu kariere in potrebuje 11 do 100, Tipo 9,6. Dobiš tudi tole, dobro opremljeno https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=12546757 Kar preberi si kaj vse ponuja za ta denar.
pa kaj je res najbolj važen kriterij pri vseh avtih pospešek do 100? Mislim, da je focusa večji užitek gnat skozi ovinke..
Pa kaj tako navajate ovinke in forda? Tudi 1km/h se ne boš hitreje peljal čez ovinke z fokusom pa tudi ta avto ni mišljen za teranje čez ovinke prav tako kot obični fokus ne
Podal sem samo primerjavo plačano-dobljeno.
ja, že samo 1s do 100 tudi ni merilo za primerjavo dveh avtomobilov..
Seveda ni merilo. Poleg je še več kot 3500 evrov razlike za podobno opremljena vozila.
diskoteka Life Domžale
Eden od redkih z ugodnim razmerjem plačano-dobljeno. Edina slabost je, dokaj požrešen motor za današnje čase, je pa najživahnejši v razredu. Realen opis motorja in poraba na testu, preverjena v praksi.
Kakršnokoli primerjanje Toyote Auris in Kie Ceed z tem nizkocenovnim Fiatom je žalitev za te dve znamki.
Fiat ni nizkocenovnik. Primerjati fiata s kio naj bi bila žalitev? Neumnost. Ko bo kia sposobna izdelati vsaj približek fiatovega 1.6 jtd, jo takoj kupim.
Ljudje ti dajejo minuse, pa je pač res. Pri toyoti ne boš imel nacufano usnje na volanu in menjalniku. To je samo ena malenkost, so pa še druge stvari.
Novi Tipo je namenjen racionalistom, ki prvenstveno iščejo dovolj prostorno vozilo in jim je prav malo mar, če otipavajo trdo plastiko na vratih. Temu je primerna tudi cena, kar ne pomeni, da je nizkocenovnik. Pač, namen zgornjega komentarja je provociranje, tega smo že vajeni.
Pa peesda no, a mate kakšne procente od prodaje ko toliko lajnate, da ni nizkocenovnik?
Po čem pa sklepaš? ker ima plastiko na vratih? poglej recimo “kralja” kaj ima na zadnij vratih? Ma dej nehi. Res da so ostali malo boljši ampak tolk pa spet ne. Če bi bilo malo višje sedenje bi bil že doma. Povej druinskega HB ali karavana in da ima dizelski agregat pa dobiš za tak denar?
Sklepam po tem, da v celoti zmogljivosti/(dodatna) oprema/varnost ne dosega “tipičnih” predstavnikov svojega razreda, v katerega ga uvrščajo, posledično pa cena konkurira najprej nizkocenovnikom in potem ostalim “renomiranim”….