Neposredno v uvodno pripoved ga pravzaprav res težko umestim. Gre bolj za to, da je povzročil v uvodu opisan tok misli. Kot sem ugotovil že leta 2012 ob mojem prvem soočenju s CX-5, je Japoncem uspelo zasnovati presneto dober paket avta. A naj bo še tako dober, ga sam ne bom nikoli zapeljal v domačo garažo. Sebe si, če bi že res izbiral med Mazdami, dosti bolj predstavljam v Šestici. Sprašujete zakaj? Pa poglejmo.
Star minus se je umaknil novemu
CX-5 znotraj res nadvse uspešno nagovarja z zadostno odmerjenostjo centimetrov v vse smeri, spredaj in zadaj. Spredaj je dobra tudi splošna urejenost voznikovega prostora. Popravili so štiri leta nazaj pograjana preveč naprej nameščena vzglavnika na prednjih sedežih. Se je pa zato nižje spodaj, predvsem na daljših poteh, začel pritoževati moj križ. Kljub nastavljivosti ledvenega dela sam v njem nisem našel zadostne opore. Nekaj, s čimer pred prenovo CX-5 in tudi v Mazdi6 nisem imel težav.
Novo ni nujno boljše
V prenovljenem modelu me je zmotil nadgrajen koncept upravljanja večpredstavnostnega sistema. Prej je imel, poleg sredinskega gumba, še neposredno ob zaslonu nameščenih nekaj najpogosteje uporabljenih tipk za upravljanje. Zdaj je neposredna okolica zaslona očiščena vseh stikal. Za samo upravljanje sistema pa sta na voljo ali na dotik občutljiv zaslon – zgolj ob mirujočem avtu – ali sukanje in pritiskanje sredinskega gumba. Samo zamisel centralnega stikala sem v mnogih avtih sicer že večkrat pohvalil, njegova izvedba v Mazdi pa me ni uspela navdušiti. Meniji so mestoma preveč zmedeno zastavljeni, za nekatere stvari je treba kopati v globini sistema, dodatno se pa še ob vsakem zagonu avtomobila sistem postavi na osnovni zaslon. Je res tako težko dopovedati računalniku, da naj se ob vsakem zagonu vrne na zadnji prikaz pred ugasnitvijo avta?
Povsem v zadku je prostora z najmanj 503 litri več kot dovolj. Njegovo uporabnost in prilagodljivost dviguje na najvišjo raven sistem enoprstnega zlaganja naslona zadnje klopi v razmerju 40:20:40. Pod črto je notranjost CX-5 nedvomno zelo prepričljiv izdelek. A z mojega vidika vse to zagotavlja tudi Mazda6. V redu, primerljivo prilagodljivost in uporabnost zmore zagotoviti samo karavanski SportCombi, a dejstvo je, da to zmore.
Vse in še več
S skupkom tehnike SkyActiv se Mazda ni osredotočila na izboljšave zgolj enega ali morda dveh elementov avtomobila. Ne, Japonci so se premišljeno lotili optimizacije avta kot prepletene celote. Pod črto jim lahko še danes, štiri leta po prvi predstavitvi tega koncepta tehničnih izboljšav, čestitam za presenetljivo prepričljiv nastop. CX-5, kljub svoji ne ravno peresno majhni lastni masi, na cesti deluje zelo agilno. Slednje se kaže skozi stabilno in zanesljivo lego. Skozi odziven, če že ne tudi najbolj povratno poveden volan in zmerno prečno nagibanje karoserije med ovinki. Kljub nadpovprečni dinamični nadarjenosti, pa moram reči, da zmore postreči tudi z visoko stopnjo udobja v vožnji. A ponovno: vse to in še več in boljše zmore Mazda6.
Ne, hvala
V zameno za dva evrska tisočaka si je mogoče v CX-5 pri večini motorizacij in paketov opreme omisliti tudi štirikolesni pogon AWD. Pri Šestici je ta na voljo samo v paketu najmočnejšega dizla CD175, samodejnega menjalnika in najbogatejših paketov opreme. Temu primerno je zasoljena tudi cena, s čimer se Mazda6 cenovno zavihti na raven CX-5 ali celo malo nad njo. A bodimo odkriti: kako pogosto človek v Sloveniji na letni ravni zares potrebuje štirikolesni pogon? Sam sem se z več kot tristo »konji« in zadnjim pogonom doslej prebil še skozi vsako zimo, brez kakršnegakoli odrekanja. Zato bi mirno preskočil tudi AWD.
»Kopiraj-prilepi«
Ali terenski CX-5 sploh zmore razorožiti karavansko Mazdo6? V očeh povprečnega kupca športnega terenca je odgovor jasen. Ja, to ji uspe z gospodovalno privzdignjenim položajem sedenja. Nobenega dvoma ni, da ravno z njim povezan subjektivni občutek varnosti in deloma boljša preglednost nad srednje oddaljenim dogajanjem okoli avtomobila uspešno privablja nove in nove stranke.
Ampak jaz se ne dam in ostajam z mojo drugačnostjo neomajen. Opažam, da s predanostjo limuzinam postajam vse bolj osamljen. Da vse bolj štrlim iz povprečja. Zavedam se namreč, da limuzina (ali v »najslabšem« primeru karavan) izpolni popolnoma vse potrebe in to brez drobnega tiska, ki spremlja specifiko visoko nasajenih in mersko mogočnejših ter manj aerodinamično oblikovanih terencev.
Ne glede na vsesplošno in objektivno merljivo suverenost, odličnost in fenomenalnost Mazde CX-5, bi sam še vedno prej izbral Mazdo6. Sem zato drugačen? Ja! Čuden? Zelo verjetno. A me to popolnoma nič ne moti. Drugačnost vidim kot nekaj dobrega. V svoji skrajnosti lahko drugačnost pomeni tudi edinstvenost. Edinstvenosti pa je danes v svetu »kopiraj-prilepi« vse manj. Pa vi, si upate biti drugačni?
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Edinstven"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
uh, dober avto! uh, “dobra” cena!