Zadnja leta se, malo tudi na račun nacionalnega ponosa, kot po vrsti navdušujemo nad Mercedes-Benzovimi modeli. Če tokrat malo pustim ob strani, da je na nek način za oblikovni preporod znamke ”kriv” tudi Slovenec, Mercedes s kupejem razreda E vstopa v vse bolj nišni segment, kjer ni pretirane konkurence, kar je še dodaten razlog, da boste na naših cestah kupejevski razred E videli le izjemoma. Uporabniki imajo očitno raje nekoliko bolj uporabne limuzine ali karavane. Škoda, kajti gre za avtomobil, v katerem je zagotovljeno odlično počutje.
Še posebej veseli dejstvo, da kupe razreda E kupe celo sloni na arhitekturi razreda E in ne več na manjši osnovi razreda C, kot je bilo to v preteklosti. To mu v dolžino dodaja kar 123 milimetrov, hkrati je za 67 milimetrov širši in za odtenek višji (33 milimetrov). Še najpomembnejši podatek – širina koles se je pomaknila navzven za 67 milimetrov, zato deluje dovolj nastopaško ter na račun velike maske hladilnike in prilagodljivih pametnih žarometov LED zre v vas kot napadalen tiger.
Logična posledica
Kljub nekoliko krajši medosni razdalji v primerjavi z limuzino (2.939 mm proti 2.873mm) je posledica izdatnih zunanjih dimenzij in preskoka v arhitekturi prostornost v potniški kabini. No, v tem primeru se seveda prostornost nanaša na sprednji par sedežev, zadaj je še vedno primerna kupeju. Ampak realno gledano jih verjetno ni dosti, ki bi jih v tem segmentu zanimala prostornost na zadnji klopi – štejejo zunanji videz, počutje spredaj in pojavnost celotnega paketa.
Nemci so iz limuzine prenesli večji del potniške kabine, vendar so jo elegantno in posrečeno namestili v športnejšega brata. Izkušnjo so na koncu nadgradili z drugačnimi zračniki, ki so naravnost čudoviti – že dolgo časa nisem videl tako lepo oblikovanih zračnikov. Ssrednji štirje na armaturni plošči delujejo, kot da so vzeti iz vesoljske ladje. Na voznikovem sedežu se počutiš kot v hotelu s petimi zvezdicami, razvaja te praktično vsak kos – s končno obdelavo, detajli ali izbiro materialov.
Nikakor ne smem pozabiti ogromne digitalne televizije, ki se razteza praktično čez polovico armaturne plošče. Dva 12,3-palčna zaslona, združena v eno, prikazujeta praktično vse potrebne informacije ter sta zelo lepo vključena v armaturno ploščo.
Hitro je prehitro
Kombinacija odlične zatesnjenosti potniške kabine, 9-stopenjskega samodejnega menjalnika, ki deluje povsem nezaznavno, in zračnega vzmetenja, povzroči, da za volanom praktično lebdiš. Nenaporna vožnja, kjer je vse podrejeno udobju, je popoln odmik od kupejevskih športnih genov. Razred E kupe ne želi biti zgolj športen, želi razvajati in vozniku zagotavljati dovolj serotonina, hormona sreče.
Na koncu, je takšna lahkotna, prijetna vožnja tudi nekoliko varljiva. Ker celoten pogonski sklop deluje usklajeno in se v potniško kabino ne prenaša veliko hrupa, hitrosti hitro narastejo in se niti ne zavedaš, da voziš nekaj deset kilometrov nad omejitvijo.
K sreči je razred E že serijsko opremljen s pisanim naborom varnostnih elementov, ki vsi po vrsti skrbijo za varnost potnikov. Nekateri so za moj okus nekoliko agresivni, toda k sreči se večino sistemov da prilagoditi preko menija. Pot do tam je nekoliko zapletena, a ko najdeš zakladnico, kjer so skrite vse možnosti, se pozabavaš s prednastavitvami. Pohvalno.
Kot sem zapisal že v testu Audija A5, mora biti kupe po mojem mnenju atraktivne oblike, imeti pogon na zadnji kolesni par, pod pokrovom motorja pa bencinski agregat. Če Audijev kupe v tem pogledu ni bil po mojem okusu, se kupe razreda E že nekoliko bolj približa mojim ”zahtevam”. Pogon je speljan na zadnji kolesni par, je razmeroma atraktiven in nastopaški, zmanjka mu le na enem področju – poganjal ga je osnovni štirivaljni dizelski agregat.
S 140 kilovati je sicer moči povsem dovolj, povrhu vsega je nadpovprečno varčen, a ropotanje dizelskega agregata v nosu mi nikakor ne ustreza. A tako je, avtomobil je bil opremljen po meri slovenskega kupca, saj so na moje godrnanje glede motorja pri uvozniku odgovorili popolnoma preprosto – večina kupcev pri nas se odloči za močnejšo različico 2,2-litrskega dizelskega agregata.
Najmanj uporaben, a z največ čara
Družina razreda E šteje kar štiri različne člane. Poleg običajne limuzine bo največ zainteresiranih za karavansko različico, najmanj kupcev pa bosta privabili kupejevska in brezstrešna različica. Uporabnost ima pri prodajnih številkah sicer prednost pred obliko, a je prava sreča, da imajo nekateri proizvajalci še pogum izdelati nišni model. Je pa tudi prijetna osvežitev, ko vidiš nekaj takega na cesti. Zame to pomeni, da se je bil nekdo pripravljen odreči dodatnemu paru vrat za nekaj, kar je lepše, ima svoj poseben čar ter je na cesti bolj izjema kot karkoli drugega.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Gospod, ki zna očarati"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
mercedes ima slab volanski mehanizem ? kakšen avto vozite drugače, da vam mercedesov ne ustreza ?? 😀 hehe, v glavnem: ne verjamem !