Naj spomnim, da je bil DS nekoč (no, v resnici je še vedno) legendarni model Citroëna. Od njegove predstavitve svetu je minilo že več kot 50 let in Francozi so na slavi in renomeju nekdanjega Citroënovega zastavonoše sklenili ustvarili samostojno znamko z lastno ponudbo modelov.
Če je bilo do leta 2016 še povsem sprejemljivo označiti model DS-a kot bolj žlahten Citroën, je to zdaj že skoraj prepovedano. PSA namreč na vse pretege zatrjuje, da so DS-i njihova alternativa ustaljeni nemški prestižni konkurenci. Ker se Francozi zavedajo, da morajo, če hočejo opozoriti nase, od konzervativnih predstavnikov nemške trojice na nek način izstopati, so sklenili, da bodo to počeli na svoj način. Tako so z vajeti spustili svoje oblikovalce in mestoma tudi razvojnike. Dovolili so se jim znoreti.
Prvi zametki pristopa so se kazali že v modelu DS5. Potiskanje meja mogočega in sprejemljivega so v minulih letih pripeljali do novih višav v podobi aktualnega zastavonoše DS7 Crossback in nenazadnje tudi v njegovem manjšem bratu DS3 Crossback. In četudi je ta res bistveno manjši od brata, je jasno, da bo tudi malček s svojo ekstravagantno pojavo poskrbel, da bodo lastniki in uporabniki izstopati iz povprečja.
Za mestno džunglo
Pri tem se mi zdi smiselno poudariti, da je DS3 Crossback dejansko res majhen. Konceptualno teče beseda o križancu oziroma cestnem terencu, ki pa bo neutrjen teren resnično gledal samo od daleč. Ne njegova tehnika, ne njegovo oblikovanje z obilico lakirane plastike, kromiranimi elementi in mestoma samosvojo svetlobno opremo, namreč ne prenašajo dobro grobosti neutrjenih gozdnih ali peščenih stez ter kolovozov. DS3 Crossback se zato daleč najbolj domače počuti v mestni džungli.
Majhen zunaj, majhen znotraj
Tam njegova majhnost deluje okretno in uporabno. Zahvala za to gre kratki medosni razdalji (2.558 milimetrov) in tudi eni najkrajših skupnih dolžin med sebi podobnimi. Samo poglejte, kako poudarjeno kratek je previs preko zadnje preme. Seveda pa pusti omejena zunanjost sledi v notranjosti avta. Natančneje, v njeni skromni založenosti s centimetri in z litri.
Posebna opora za glave zadaj
Četudi deluje avto na videz znotraj že skoraj utesnjeno, še posebej v drugi vrsti sedežev, se izkaže, da se lahko v njem povsem dostojno vozijo štiri odrasle osebe. Centimetrov je tako spredaj vsekakor dovolj tudi za večje odrasle, zadaj pa sem, na moje presenečenje, našel dovolj prostora v vse smeri tudi sam (1,84 metra). Bi pa na tem mestu izpostavil zanimivost – tam sem našel prav posebno oporo za mojo glavo. Namesto na prenizkem vzglavniku v ravno prav usločeni strešni oblogi.
Dovolj za modni šoping
Dostopanje v in izstopanje iz avta v drugi vrsti, zaradi »krajšega« prehoda za noge in rahlo višjega spodnjega roba praga v spodnjem delu vrat, zahteva nekaj več gibčnosti nog posameznika. Toda, ko sem sam enkrat sedel na zadnji sedež DS3 Crossback, sem imel (tudi za po moji meri nastavljenim voznikovim sedežem) še vedno dovolj prostora za koleni.
Je pa povsem v zadku najti, upoštevajoč zelo majhen previs čez zadnjo premo, enega najmanjših prtljažnikov med njemu podobnimi. A četudi je litrov številčno res manj, verjamem, da jih bo vseeno več kot dovolj za dnevne potrebe in občasni modni šoping brhkih mladenk, katerim je DS3 Crossback nenazadnje tudi namenjen.
Romb? Diamant!
Navidezno skopost s centimetri in litri v kabini poskuša mali Crossback nadoknaditi z bogatim oblikovanjem in naborom kakovostnih materialov. Prvo je mogoče prepoznati širom kokpita, v podobi množice trikotnikov in rombov. No, slednjim DS-ovi tržniki raje rečejo diamanti, saj poskušajo s tem vzpostaviti povezavo malega Crossbacka s prestižem, dodano vrednostjo in vsesplošno žlahtnostjo. Povezava, ki bi jo s suhoparnim geometrijskim likom, kot je romb, zelo težko prodali potencialnim kupcem.
Sloj trikotnikov in diamantov
Četudi je DS3 Crossback postavljen na enako platformo in tehniko kot sveža Peugeot 208 in 2008, na mojo srečo vanj niso tlačili tudi njune notranje ureditve, Peugeotovega iCockpita. To pomeni, da so merilniki, podobno kot pri novi Opel Corsi, postavljeni na klasičen način, rahlo nižje in neposredno za volanskim obročem.
Deljenje tehnike s Peugeotoma in z novo Corso pa pomeni, da ima tudi mali DS enak osrednji na dotik občutljiv zaslon in večopravilno enoto z enakim uporabniškim vmesnikom. Opisano so DS-ovi programerji sicer želeli prikriti s slojem množice trikotnikov in »diamantov« čez njegovo grafično podobo, a bo vsak, ki je imel priložnost voziti Peugeota z iCockpitom ali novo Oplovo Corso, vedel, da gre za identičen sistem.
Nepotrebno omejevanje izbire
Ob podatku PureTech 155 sem se sprva zmotno nadejal, da žene testni primerek malega Crossbacka PSA-jev 1,6-litrski turbobencinar. Pa to ne drži. Tudi PureTech s 155 konjskimi močmi je bil namreč enak tistim, ki ženejo mala Peugeota in Oplovo Corso. To pomeni, da teče beseda o zelo dobro poznanem 1,2-litrskem turbotrivaljniku.
Po eni strani sem bil nad tem razkritjem nekoliko razočaran, a samo, dokler mu nisem prvih nekaj kilometrov pustil zadihati s polnimi »pljuči«. Takrat se je namreč trivaljnik tudi v DS-u izkazal kot zelo dobra, zmogljiva ter nad približno 2.000 vrt/min tudi zelo uporabno prožna in iskriva pogonska opcija. Že res, da je osemstopenjski Aisinov avtomatik edina opcija menjalnika v DS3 Crossback PureTech155 in nenazadnje tudi PureTech 130, a zelo dobro opravlja svoje delo v vseh voznih okoliščinah. Kljub temu se človek ne more znebiti občutka »prisile«, ker je samo vstopna motorizacija PureTech 100 dobavljiva tako z ročnim kot tudi samodejnim menjalnikom. V mojih očeh jeto še vedno nepotrebno omejevanje odločanja potencialnih strank.
Vzor sta mu Audi Q2 in Mini Countryman
Pri izkušnji vožnje z DS3 Crossback PureTech 155 se mi zdi smiselno poudariti zelo dobro zvočno izolacijo kabine. Ta odlično zaduši trušč vožnje in piš vetra tudi pri večjih hitrostih. Že res, da je drobna izjema prodor zvoka trivaljnika, ko voznik izrablja njegovo polno območje motornih vrtljajev, a tudi to nikoli ne prestopi meje znosnega. Na cesti se DS3 Crossback izkaže še s prijetno uravnoteženostjo med udobjem in dinamiko v vožnji. Pri tem se mi zdi zanimiv podatek, da so si Francozi pri snovanju in umeščanju DS3 Crossback vzeli za zgled Audijev Q2 in Minijev Countryman. No, če lahko pripišem DS3 Crossbacku, v primerjavi z Nemcem in Britancem, več modnega šarma, pa je jasno, da ga oba prehitita na področju vozne dinamike. Pri tem mu v primerjavi z njima manjka predvsem več povratne povednosti celotne mehanike.
Preprosto več zadoščenja
Primerjava z Minijem in Audijem me pripelje do še enega področja, kjer Francoz močno zaostaja, namreč pogonske izbire. Tam, kjer DS konča, se pri Countrymanu in Q2 namreč vse skupaj šele dobro začne. Crossbackovih 155 KM je, vsaj zaenkrat, vrh ponudbe, Mini in Audi pa premoreta nad to mejo še kar nekaj izbire, ki ponuja celo vse do preko 300 KM moči.
Na področju individualizacije je moja groba ocena, da je ponudba vseh kar izenačena, je pa res, da Q2 in Countryman močno zaostajata na področju trikotnikov in »diamantov«. In še nečesa ima DS več kot Audi in Mini skupaj, namreč dotično občutljivih površin na osrednji konzoli. Z izjemo fizične tipke za vklop in izklop radijskega sprejemnika, so vsi ostali gumbi in tipke »narisanI«. Že mogoče res, da slednje oblikovalcem nudi več svobode, a vsaj meni pritisk na fizično tipko prinese še vedno več zadoščenja kot previdno lebdenje nad in ciljanje dotično občutljivih površin.
Verjamem, da so, a koliko?
Trdno sem prepričan, da se bodo našli posamezniki, ki bodo v DS3 Crossback prepoznali prepričanje Francozov, da je njihov pristop edini pravi. Verjamem, da bodo ti isti posamezniki v Crossbacku cenili tudi njegov potencial nastopanja in izstopanja, da bodo v njem prepoznali svoj nov modni dodatek in okrasek.
Vprašanje pa je, koliko je tako mislečih kupcev na trgu. Zaenkrat se mi ne zdi, da bi se morali Nemci prav posebej bati konkurence »novih« mestnih pozerjev, saj so njihove prodajne številke še vedno sila visoke. Dodatno pa prvi tudi sami kar intenzivno delajo na področju izstopanja in okraševanja svojih modelov, le da počnejo to na malo bolj konzervativen in umirjen način.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Mestni pozer"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
eh, ne vem, če je tegale Citro… pardon, DS-a, direktno za primerjat s Q2 in Countrymanom, saj sta dimenzjsko precej večja avtomobila predvsem Countryman, ki je skorej 20 cm daljši (kot bi Pola primerjali z Golfom in jamrali, da je slabši)… z njima je primeljiv po “premiumskosti”… glede natančnosti izdelave, vgrajenih materialov, in osredotočenosti na detajle….
btw: med rezultati pri pogonskem sklopu pišete, da je “Avtomatik je še vedno zelo dober, a bi vseeno godila možnost odločiti se za ročni ali samodejni menjalnik”… sem mislu, da sta avtomatik in samodejni menjalnik eno in isto, sam da je “tadrugo” bolj slovenski izraz… :). verjetno ste mislili na “dvosklopični” menjalnik (ki pa sta v bistvu dva “ročna” menjalnika zvezana skupaj)
A skozi zadnja okna na vratih se sploh vidi kaj ven 😐 Pa notranjost, armatura, sej se ti zmeša ko jo gledaš 1 minuto… toliko enih lomov linij… Kot celota mi vse skupaj zgleda zelo nerodno
v živo avto zgleda zelo v redu. veliko boljše kot na slikah, niti najmanj dolgočasno, predvsem pa ga ne moreš zamenjat s čimerkoli drugim na cesti. enako velja za notranjost… definitivno bolje od pričakovanj, na zavidljivem nivoju izdelave in kvalitete materialov. in s pametnim dizajnom armature (zračniki ventilacije potegnjeni na vrata) širše kot bi pričakoval za drugače precej utesnjene mere enega najmanjših crossoverjev B segmenta… če jim je že kej za zamerit, so to senzorski knofi kontrol na centralni konzoli… namesto da bi delovali “tehnološko napredno” pustijo prav beden občutek v drugače precej premiumskem vozilcu.
37k? Bolano.
to pa vsekakor. take cene si kljub vsemu ne zasluži tudi na tržiščih s precej višjo kupno močjo…. v bistvu si take cene ne bi smela privoščit niti čista EV verzija. no, vsej pri nas ne…
Uf. Za ta denar. ajajaj. trivaljnik, ajajajaj
Lah pa vzameš za 44000 1.5tsi pa bo štirivalnik
https://www.avtomobilizem.com/testi/dvajset-odstotkov-boljsi/30-09-2020/
Mater je moj avto poceni. Dobro, je bogato naložen, pa vseno. Kmalu bo 50 000 € nek srednje opremljen Passat 2.0 tdi.