Postavljen ob bok Mokki X izzove vprašanje, zakaj pravzaprav potrebujemo dva konceptualno in velikostno praktično enaka Opla, a vsi Oplovi tržniki vam bodo kot iz topa izstrelili v zagovor naslednjo utemeljitev. Bistvo Crosslanda se skriva v izrazito racionalnem razmerju med notranjo prostornostjo in zunanjo velikostjo. Znotraj mersko kompaktnejša Mokka X na drugi strani z opcijo štirikolesnega pogona stavi na športno večnamembnost, namenjeno življenjske dinamike željnim posameznikom.
Od joint-venture do nakupa
Crossland X je bil uvodoma mišljen kot plod sodelovanja naveze GM-a in PSA-ja. No, v vmesnem času sta se »partnerja« dogovorila o odkupu Opla in britanskega Vauxhala od Američanov, s čimer je postala skupina PSA s stališča tržnega deleža bistveno pomembnejši igralec na avtomobilskem tržišču. Neodvisno od lastniške igre v ozadju, je Crossland X presenetljivo suveren izdelek, ki bo nedvomno uspel navdušiti marsikatero stranko.
Prilagodljiva notranja arhitektura
Prva v vrsti njegovih odlik je seveda notranja prostornost. Avto zmerne zunanje dolžine 4.212 milimetrov iz razpoložljivih centimetrov in litrov iztrži kar največ po zaslugi uporabno in izrazito prilagodljivo zastavljene notranje arhitekture. Odlagalna mesta spredaj so uporabno velika in tudi številčno jih je dovolj, predal pred prestavno ročico pa je bil v testnem primerku nadgrajen še s funkcijo brezžičnega polnjenja mobilnih telefonov.
Samo za otroke
Prostora spredaj je dovolj v vse smeri, ergonomija sedenja pa s pokončno in privzdignjeno držo spominja na enoprostorce. Testni model je bil opremljen s strešnim panoramskim oknom, ki je, kot v Peugeotu 2008, tudi tu pustil pečat na prostoru za glave, saj bodo pod njim spodobno sedeli samo tisti s telesno višino do okoli 1,7 metra.
K sreči je vzdolžno in v širino situacija veliko boljša, omeniti pa moram možnost vzdolžno nastavljive zadnje klopi. Slednja dovoljuje povečanje osnovnega prtljažnika z najmanjših 410 litrov na največ 520 litrov. Jasno je, da je na povsem naprej potisnjeni klopi sedenje še komaj znosno in, zaradi kolenske stiske, primerno pravzaprav samo za otroke. Uporabnost prtljažnika dviguje še polica, ki jo je mogoče namestiti na enega izmed dveh nivojev. Nameščena v zgornji položaj tvori s hrbtišči poklopljenih naslonov sedežne klopi uporabno ravno površino.
Niso selili v Rüsselsheim
Čeprav bo posameznik, vajen izdelkov PSA, v Crosslandu prepoznal »francoska« stikala, pa ta ne bodejo v oči. Tudi armaturne plošče (vključujoč manj optimalno ureditev voznikovega delovnega mesta z merilniki »nad« volanskim obročem) iz Peugeota 2008 k sreči niso selili v Rüsselsheim. Ob izdatno nastavljivem volanskem obroču in sedežu tudi ni problema, da bi si prav vsak posameznik lahko nastavil delovno mesto povsem po lastnih željah.
Tudi manj bi moralo zadoščati
Testni primerek je gnala ta trenutek najmočnejša dizelska motorizacija 1.6 CDTI, ki sliši v izdelkih PSA na ime BlueHDi. Njenih 88 kilovatov moči in 300 Nm navora se malemu Oplu X sicer lepo poda, a mislim, da bo tudi vstopna 74-kilovatna opcija s še vedno povsem dostojnimi 254 Nm navora pokrila vse potrebe povprečnega kupca Crosslanda X. PSA-jev je tudi šeststopenjski ročni menjalnik, ki je dobro preračunan, a žal tudi z manj jasnimi in natančnimi gibi prestavne ročice, kot sem jih sam vajen recimo iz aktualne Astre.
Čvrstejši, a vseeno nenaporen
V podvozje francoskih korenin je nemškim inženirjem uspelo vcepiti nekaj tako imenovane germanske čvrstosti, a ta k sreči vseeno nikoli ne deluje naporno neudobna. Mehanske osnovne podvozja pa Nemcem vseeno ni uspelo tako učinkovito zamaskirati, saj stresajo Crosslanda X kratke grbine ali udarne jame enako odrezavo kot podobno velike Peugeote ali Citroëne.
Zavedajo se nevarnosti
Zgoraj sem navedel nekaj lastnosti Oplovega Crosslanda X, ki pritrjuje njegovi tehnični sorodnosti s Francoskimi izdelki skupine PSA. A naj kar takoj pomirim vse privržence Oplov, ki se bojijo, da bodo Francozi s takšnim ravnanjem »uničili« vse, kar je bilo značilnega v Oplih. Že v njihovem prvem poskusu je jasno vidno, da se tudi sami zavedajo te nevarnosti. Prepričan sem namreč, da bodo v Crosslandu prepoznali »Francoza« res samo največji poznavalci slednjega, vsi ostali pa bodo videli nov Opel. In s tem je jasno, da je francosko-nemška naveza razvojnikov in oblikovalcev svoje delo naredila tako dobro, da bi se lahko marsikdo zgledoval po njih.
Še približno dve leti
In še razmišljanje o smiselnosti sobivanja Mokke in Crosslanda. Opel ju bo vzporedno ponujal trgu dokler se čez nekaj let ne izteče življenjski cikel Mokke X. Trdno prepričan sem namreč, da za Mokko 1.0 ne bo še Mokke 2.0. Prvič zato, ker Francozi ne bodo »prosjačili« Američanov za štirikolesno gnano platformo, in drugič zato, ker PSA v svojem naboru nima štirikolesnega pogona in glede na ugodno prodajo vseh njihovih zgolj dvokolesno gnanih SUV-ov tudi ne čutijo resne potrebe po njem. Zato vsi, ki vam je ideja štirikolesno gnanega Opla všeč, le v vrsto za enega zadnjih z značko 4×4 na zadku.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Mojstri maskiranja"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Nemci so nekoč , ampak res žal nekoč izdelovalo najboljše avtomobile , danes pa so jih večinoma že vsi dohiteli in tudi prehiteli, sploh pa je v Nemških vozilih cel kup delov , ki jih naredijo različni podizvajalci povsod po svetu in tej Nemški nekoč pridobljeni kvaliteti nekateri še vedno nasedajo , tudi pri nas je takšnih veliko, tudi med novinarji, ki testirajo vozila , saj če podrobno slediš testom, opaziš kako je neka stvar npr, v francoskem ali kakšnem drugem vozilu navedena na testu ko pomanjklivost, povsem enaka ali slabša zadeva pa v nemškem sploh ni omenjena.
A gre samo meni v nos to poudarjanje nemškega kot tehnološko superiornejšega nasproti francoskemu. A so Nemci mogoče kdaj naredili letalonosilko (Charles de Gaulle, Foch), funkcionalno raketo (Ariane), superhiter vlak (TGV), celotna Evropska letalska tehnika ima sedež v Franciji, Nemci so pač zraven, imajo mogoče njihovi motorji več konstruktorskih zmag v Formuli 1 (ne), mogoče njihovi avti v rallyu WRC (ne), kaj pa v rallyu Pariz-Dakar (tudi ne), kje že delajo najhitrejši nemški avto Bugatti Veyron in Chiron (Molsheim, Francija)? Res ne vem zakaj tak odnos potem. Ja, vem, da si nemški avti niso kar tako v en dan pridobili renomeja na področju izdelave osebnih avtomobilov, ampak je dejstvo tudi, da so v povprečju pač dražji in se večja kvaliteta pač plača, kot je to povsod, niso pa boljši na podlagi samega dejstva, da jih ne naredil Nemec. Tako po mojem tudi ni treba ‘maskirati’, da je avto sestavljen tudi iz delov, narejenih v Franciji, kot namigujeta naslov in besedilo članka.
V Sloveniji je šimfanje vse ne-švabskega nacionalni šport.
Brez skrbi..zatiskanje oči pred nemško resnico je še večji nacionalni šport, ki ga potrjujejo prodajne številke.
Če bi nemci res bili tako oh in sploh, potem recimo v bmw zadnjih letnikov ne bi v kabino curila voda in ti poplavila sovoznikov tepih. In to v teh časih..ko bi mislil, da je bilo to možno samo v bolhah pa katrah.
Se popolnoma strinjam. Ker tole poveličevanje nemcev na vsakem koraku (ne samo v avtomobilizmu) mi je bolj nadležno kot telefonske ankete.
Najbrž morajo tako pisati, da se zaradi zadnje čase razmajane osnove za to superiornost malo “podpihuje” v člankih. In tipičnemu – sicer zadnje čase rahlo dvomečemu – Slovencu, bo tak članek odpihnil vse dvome – ker več od tega ne rabi razmišljati.
Če bi nemška roba sama znala dokazovati svojo superiornost, takih člankov ne bi bilo treba.
Če bo takih člankov več oziroma če bo v prihodnje cela serija takih člankov, bom vedel, da imam prav!