Ne razumite me narobe. Imeti priložnost voziti zmogljive in bogato opremljene avte si štejem v velik privilegij. Ima pa ta privilegij tudi, če lahko temu tako rečem, slabost. Človeku se ob njem nekako zamegli pogled na dejansko stanje voznega parka v Sloveniji. To je, vsaj v mojih očeh, še relativno dobro, vsaj kar se tiče starosti voznega parka. A jasno je, da ga še zdaleč ne tvorijo sami najboljši in več deset tisoč evrov vredni primerki, prej modeli s spodnjega in srednjega dela lestvice. V tega se neizpodbitno umešča tudi Nissanova zadnja generacija Micre.
Z drobnim tiskom
Glavnina mojih izkušenj z Nissan Micro 0.9 IG-T Tekna, ki sem jo vozil približno dve leti nazaj, se je v veliki meri ponovila tudi tokrat. Sem pa ob tem prišel še do določenih novih spoznanj, ki jih bom opisal kasneje. Za uvod torej morda ne bo napačno, če si preberete moj zapis o prvem srečanju z Micro. Japonci so že takrat obljubljali, da se bo njena motorna paleta postopoma razširila. Pri tem so šle obljube predvsem v smeri zmogljivejših motorjev, saj je bila začetna ponudba bolj vstopna. Svojo napoved so letošnjo pomlad končno uresničili. Težava je le, ker so to storili z nekaj drobnega tiska.
Reakcija trga
Poleg novega motorja 1.0 DIG-T z neposrednim vbrizgom goriva in nazivnimi 117 konjskimi močmi ter 180 Nm navora so v ponudbo umestili tudi nekoliko šibkejšo izpeljanko 1.0 IG-T. Ta se ponaša s posrednim vbrizgom in okroglimi stotimi konjskimim močmi ter nadomešča star agregat z 0,9 litra delovne prostornine in 90 KM največje moči. Ob tem pa niso povedali, da so iz (slovenskega) cenika umaknili vstopno atmosfersko različico litrskega bencinarja in da je tudi dizelski dCi izginil iz ponudbe na sončni strani Alp. V delno opravičilo slovenskemu zastopniku naj povem, da je dizel izginil iz ponudbe tudi drugod po Evropi, umik atmosferskega bencinarja pa je, po osebni presoji, najbrž posledica nezanimanja s strani slovenskih kupcev. Sem pa ob pregledovanju cenika in prospektov Nissan Micre dobil občutek, da jo ponuja zastopnik v Sloveniji bolj zato, ker jo pač mora, in ne zato, ker bi dejansko verjel v njen izjemen prodajni uspeh, a bom kakšno več o tem zapisal malo kasneje.
Eni bolj, drugi manj
Litrski IG-T razpolaga s 74 kilovati oziroma 100 KM moči ter 160 Nm navora. Ker atmosferskega motorčka ni več v ponudbi, je postal v Micri vstopna motorizacija. V teoriji se zdi 100 KM sicer spodbuden podatek, a kot že velikokrat doslej, se tudi tokrat izkaže, da zgolj številke včasih ne povedo celotne zgodbe. Danes se na trgu najde že kar nekaj bolj ali manj prepričljivih turbotrivaljnih litrskih agregatov. Žal moram reči, da bi Nissanovo opcijo umestil med manj prepričljive.
V globino
Začne se v prostem teku, kjer delovanje motorčka spremljajo zaznavne vibracije. Nadaljuje se pri mestni vožnji, ki jo zaznamuje dinamika s številnimi pospeševanji, upočasnjevanji in v splošnem z neenakomernostjo vožnje. Tam na primer vsi primerki Forda in Volkswagna, ki sem jih vozil, bistveno bolj prepričajo z uglašenostjo posameznih motornih elementov kot Nissanov izdelek. Vožnjo s slednjim v mestu tako zaznamujejo pogosti sunki in nihanja v pogonski sili, ki jih pripisujem slabi uglašenosti motorja kot celote. Svoj del sunkov skozi pogonski sklop dodajo še številni vklopi in izklopi kompresorja klimatske naprave, ki jih v sodobnih avtomobilih že dalj časa nisem čutil tako izrazito kot v Micri 1.0 IG-T.
A to še ni vse. Na odprti cesti težavo z neenakomernostjo v vožnji »dopolni« še tempomat. Ta ima, za primer, pri vožnji po avtocesti po ravnem težave z enakomernim vzdrževanjem hitrosti. Namesto minimalnih in človeškim čutilom nezaznavnih popravkov pogonske sile, so popravki tako veliki, da jih človek čuti, prepoznati pa jih je moč tudi iz indikatorja trenutne porabe, kjer ta niha celo do 3 l/100 km. Zadevo bi malemu Nissanu še oprostil, če bi to naredil recimo enkrat na 100 kilometrov poti. Tempomat Micre 1.0 IG-T pa je na avtocestni ravnini pri recimo 130 km/h »sposoben« občutno in stalno popravljati hitrost tudi na več kilometrov dolgih odsekih, kar je v mojih očeh pač dovolj velik odklon, da mu je vredno nameniti nekaj več besed.
O nekaj slabši uglašenosti agregata 0,9 IG-T sem pisal že v mojem prvem zapisu o aktualni Micri. Medtem ko sem se je takrat dotaknil le pri vožnji s hladnim motorjem, pa je tokrat zadeva problematična tako pri hladnem motorju kot tudi v primeru na delovno temperaturo segretega trivaljnika. Po tej plati je torej na papirju močnejši motor v praksi celo slabši kot šibkejši.
Ne dosega konkrence
Od prvega primerka Micre pete generacije sem se poslovil z dobrim vsesplošnim občutkom. Lahko bi rekel celo zadovoljstvom, da so Japonci končno spet pripravili paket avta, ki bi znal mešati štrene kunkurenci na trgu. Za to ji je takrat manjkala samo bogatejša in predvsem zmogljivejša paleta motorjev. Ker so to napovedovali, sem verjel, da se bo zadeva v roku nekaj mesecev uredila kupcem in tudi Nissanu v prid. Dve leti kasneje v Micrini ponudbi res najdemo nove motorje, a ti še zdaleč ne dosegajo primerljive ponudbe na trgu. Pika na i je, da so nekateri preverjeni motorji izginili iz ponudbe, novi vstopni pa ni pripravljen na boj z izredno kompetentno konkurenco.
V velikem loku
Za konec še to: ob ogledu skopega cenika in komaj obstoječega seznama doplačil sem dobil občutek, da ima Nissan Micro v Sloveniji bolj zato, ker jo mora imeti in ne zato, ker bi resnično verjel v njej uspeh na trgu. Kakorkoli že, sam bi se na podlagi izkušnje motorčka 1.0 IG-T v Nissan Micri raje ognil, saj preprosto ni dorasel stanju tehnike in s tem tudi neposredni konkurenci.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Osnove"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Še en razlog več … Prodaja nissan micre in električnega modela zoe slabše od načrtov
Vendar pa gre prodaja micre slabše od načrtov. Lani so imeli v načrtu proizvodnjo od 100 do 130 tisoč vozil, proizvedli in prodali so jih le 72.600. Letos naj bi jih prodali le še dobrih 50 tisoč. Proizvodnja micre je sicer predvidena le do leta 2024.
Čudi me cukanje pri tempomatu potem bo novi Clio imel iste težave saj bodo enaki motorji.
Meni je že ob začetku prodaje bilo jasno, da jih ne bo veliko na cesti. 14.650€, kolikor stane najbolj osnovna različica, za avto B-segmenta….. Hvala lepa. Za skoraj identično ceno testne (zgoraj) imam trenutno krepko več avta – iz istega koncerna.
Meni osebno je bila prejšnja generacija micre simpatična, budget avto za budget ceno z japonsko zanesljivostjo… pol je pa tale model prišel na trg, pa sem mislil, ok lepša zunanjost, super… potem sem pa dojel, da so nabili ceno za več kot 50% glede na predhodnico, s tem da razen pri izgledu, na ostalih področjih precej šepa, sem se pa sam pri sebi vprašal, pa kdo bo to kupil? zgleda da le redki, ker jih skoraj na vidim na cesti…
Človek se vpraša, ali so ta avto dejansko razvili na Japonskem? Podobne ocene na testu so recimo pri temule: https://www.avtomobilizem.com/testi/strinjajo-se-z-mano-dacia-sandero-0-9-tce-stepway-blackwhite/06-04-2018/
Med avtomobiloma je pa po MPC skoraj 6000€ razlike. Velikost enaka, prostornost tam-tam, za naše ceste Sandero zmaga. Hm……