Nobena skrivnost ni, da Renaultov Espace spada v prvo skupino, saj je model v obstoječi podobi, vključujoč nekaj manjših pomladitev, na tržišču že od leta 2002. Enajsto leto življenja se v današnjem času zdi veliko – in za skoraj vsak drug avtomobilski razred tudi je. A v razredu velikih družinskih enoprostorcev so uporabniki in seveda kupci večinoma večje družine, ki svojih jeklenih konjičkov ne menjajo vsaki dve ali tri leta, temveč jim ostajajo zvesti neprimerno dlje. V tem razredu tako popolna prenova modela šele po kakšnih osmih ali desetih letih ni presenečenje. Obstajajo pa primeri, pri katerih so si proizvajalci vzeli za vse skupaj krepko več. Tako sta recimo Volkswagnov Sharan in Fordov Galaxy v prvi nakladi, ob pomoči vmesnih osvežitev podobe, vztrajala na tržišču kar 15 let, trg pa se nad njuno osivelostjo v zadnjih letih niti ni kaj dosti pritoževal.
Desetletnik
Kot sem že zapisal je Espace, in z njim seveda tudi Grand Espace, ki je bil tokrat na testu, na trgu že enajsto leto. Po vseh merilih avtomobilističnega sveta je to zasnova, ki bi bila recimo v podobi kakšnega Megana ali Clia že zdavnaj v celoti za zamenjavo, a pri Espaceu temu ni tako. Kakorkoli obrnem je dopolnjenih deset let veliko in njegova zasnova se upravičeno lahko označi kot stara, a to – vsaj v mojih očeh – nikakor ne pomeni, da je v isti sapi tudi zastarela. Grand Espacea še zdaleč ne moremo označiti kot zastarelega, saj ob prenekaterem “sivem lasu” premore tudi še kar nekaj všečnih in nadvse uporabnih rešitev.
“Na pante” namesto drsnosti
Veliki enoprostorci se danes ponašajo z drsnimi vrati za dostopanje do druge in, če je ta vgrajena, tretje vrste sedežev, a Espace tu izstopa s klasičnimi vrati “na pante”. Te se odpirajo dovolj široko, da čez vstopanje in izstopanje načeloma nimam kaj dosti pripomniti, a vendarle so (predvsem za dostopanje do tretje vrste sedežev) drsna vrata običajno bolj priročna rešitev.
Dobri trije kubiki prostora
V kabini Espace, še posebej v Grand izpeljanki, brez težav drži korak z mlajšimi tekmeci. Kot že nakazuje ime, je v njem resnično veliko prostora, ki ga ne bi smelo zmanjkati niti za tiste, ki jim litrov ni nikoli dovolj. K uporabnosti primakne svoje še pet samostojih sedežev v drugi in tretji vrsti, ki jih je moč vzdolžno pomikati naprej in nazaj, jim poljubno nastavljati naklon naslona ali jih z nekaj enostavnimi potezami in prijemi močnih moških rok v celoti odstraniti iz notranjosti. V tem primeru zazeva v kabini Grand Espacea praznina skupnega prtljažnika, ki ob dobrih treh kubičnih metrih išče sebi enako.
Prostornosti seveda ne manjka niti v prednjem delu kabine, kjer se pod velikimi pokrovi ali vrati skriva precej bolj ali manj uporabnih predalov in odlagališč. Podobno kot v zadnjem delu Espacea je tudi tu nedvomno več kot dovolj odlagališč za vse drobnarije, ki jih lahko nek posameznik ali njegova družina nosi s sabo.
Pri tem se mi zdi omembe vredna še naslednja posebnost Espacea, ki je vsaj pri meni in moji boljši polovici zahtevala nekaj malega privajanja oziroma razmišljanja. Radijski sprejemnik oziroma glavnina njegovih stikal in gumbov je namreč skritih v sredinskem predalu armaturne plošče. To pomeni, da je ob zaprtem pokrovu predala radijski sprejemnik skrit in nedostopen za morebitno menjavanje postaj, uravnavanje glasnosti in podobne reči. Voznik načeloma ob tem, po zaslugi priročne obvolanske ročice, ne bi smel preveč trpeti, zato pa mora sovoznik za tovrstno početje najprej odpreti pokrov.
Samo še dCi
Z zadnjo osvežitvijo Espacea se je Renault znebil večine bencinskih motorjev in stavi, tako kot tekmeci, na turbodizelsko konjenico. Drugi so šli celo tako daleč, da so bencinarje povsem umaknili iz ponudbe, Renault pa je to naredil samo na slovenskem trgu. Ponekod si je namreč še vedno možno omisliti Espacea tudi z dvolitrskim turbobencinarjem. Odločitev oziroma omejitev ponudbe, za katero menim, da ne bo predstavljala težave 99,9 odstotkom kupcev Espacea in njemu podobnih. Navsezadnje se tudi sam, ki so mi bencinski hlapi načeloma bolj “všečni” od dizelskih, pridružujem mnenju, da je za tovrstne avte najbolj smiselna izbira turbodizelska konjenica.
2 + 2 = 2!?
Torej: v Sloveniji si lahko kupec omisli Espacea samo z eno od dveh različic 2.0 dCi-ja. Poleg tega ponudba zajema še dva menjalnika, a si je Espacea kljub temu pod črto moč izbrati samo z eno od skupno dveh možnosti pogonskega sklopa. Dejstvo je namreč, da je šibkejši 2.0 dCi na voljo samo s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, močnejši pa izključno s klasičnim samodejnim menjalnikom.
Na testu je bila 110-kilovatna, torej šibkejša izpeljanka. Kljub nazivu “vstopna” ni dvoma, da je “konjev” in “njutnov” dovolj za pokritje velike večine voznih okoliščin. Navsezadnje tako gnani Grand Espace brez večjih težav doseže tudi potovalne hitrosti krepko preko 160 km/h. Splošni vtis sicer rahlo pokvari “obnašanje” turbodizla na drugi strani hitrostne lestvice, kjer ga pesti kar občutna turboluknja. Tako bo za sledenje prometnega utripa skoraj dvotonskega enoprostorca treba motor držati čim bližje meje 2.000 vrt/min, še raje pa tik nad njo, saj je v nasprotnem primeru prožnost motorja, deloma tudi zaradi velike lastne mase Grand Espacea, najmanj slaba, če ne že neobstoječa.
Drži, Grand Espace je v svojem enajstem letu življenja že kar star, a še zdaleč ne tudi zastarel. Še zdaleč ne! Osebno, kot pristašu velikih avtov, so mi bili še posebej všeč nekaj več kot trije kubiki skupnega prtljažnika. Že res, da jih sam praktično nikoli ne bi izkoristil v celoti, a lepo je, ko veš, da ta možnost obstaja. Osebno bi si privilegij lastništva tako zajetnega avta vsekakor privoščil. Niti ne toliko zaradi z njim povezanih tovornjaških kapacitet, ampak zaradi prijetnega bivanja, ki ga obilica prostora okoli sedežev zagotavlja vsem potnikom v notranjosti. Pod črto tako Grand Espacea vsekakor toplo priporočam vsem, ki razmišljajo o nakupu tovrstnega avta. Brez dvoma, kljub osivelosti njegove zasnove, še vedno premore več kot dovolj odlik, da se z lahkoto kosa z vedno mlajšimi tekmeci.
Več o Renault Espaceu si preberite na uradni strani.
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen