Jeep Avenger z blago-hibridno kombinacijo 1,2-litrskega bencinskega trivaljnika v povezavi z novim 6-stopenjskim menjalnikom e-DCT je del razreda manjših mestnih križancev ter s tem namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju. Z dovolj udobja in zmogljivostjo pogonskega sklopa se dobro obnese tudi na avtocestnih poteh, za vožnjo po brezpotjih pa bi se, kljub dovolj robustnemu videzu vseh različic Avengerja, raje odločil za možnost štirikolesnega pogona 4xe.
Novo evropsko poglavje
Pri ameriški znamki so se osvajanja evropskega trga lotili z novo strategijo in namesto velikih (in požrešnih) športnih terencev zasnovali model, ki je bližje razmišljanju in pričakovanjem kupcev na stari celini. Razvili so ga na Stellantisovi platformi CMP, ki že predstavlja osnovo nekaterih tehnološko sorodnih modelov ostalih znamk pod okriljem skupine. Kljub temu, da je večina razvoja potekala na naši strani Atlantika, je oblikovalski ekipi uspelo ohraniti poglavitne lastnosti in identiteto, ki ga enakopravno postavlja ob bok preostalim modelom te ameriške znamke. V skladu z renomejem znamke Jeep tudi najmanjši Avenger že na prvi pogled izraža svoj terenski značaj, ob odsotnosti štirikolesnega pogona pa ga poudarja vsaj šest voznih načinov. Ob običajnih treh (običajno, športno in varčno) za vsakdanje poti so vožnji v slabših razmerah namenili dodatne možnosti za vožnjo po blatu, pesku ali snegu. Te naj bi sicer omogočile nekaj več svobode in učinkovitejši oprijem pogonskih koles na slabših podlagah, a ker večina lastnikov s svojim Avengerjem najverjetneje ne namerava osvajati relija Dakar ali namočenih širjav ljubljanskega Barja, se v mojih očeh od zadnje trojice kot najbolj uporaben pokaže vozni način, ki bo olajšal vožnjo v (sicer vse redkejših) zimskih dnevih sneženja. Za smiselnega se je na preizkusu izkazal tudi sistem za nadzor hitrosti po strmini navzdol, kljub temu, da ima precej omejen razpon hitrosti.
Prednosti škatlaste oblike
Poleg simpatične pojave najmanjšega Jeepa se prednosti škatlaste oblike pokažejo predvsem v notranjosti. Kompaktnim zunanjim meram navkljub spredaj ustvari vtis večjega avtomobila, saj imata voznik in sovoznik dovolj prostora v vseh smereh, obenem pa so vsa stikala in zaslon na dotik na dosegu rok. Z namestitvijo tipk za upravljanje samodejnega menjalnika na začetku sredinske konzole so pridobili prostor za velik in uporaben sredinski predal s površino za brezžično polnjenje mobilnih telefonov, še en večji predal pa se nahaja za stikalom ročne zavore in izbire voznih načinov; prostorni so tudi predali pred sovoznikom ter v stranicah vrat.
Največji sredinski predal je pokrit z zložljivim magnetnim pokrovom in ga lahko odkrivamo po delcih, dostopnost drugega sredinskega predala in predala na pritrdišču sredinskega naslona za roke pa je odvisna od njegovega položaja, saj ga je moč vzdolžno pomikati. Na zadnji klopi, kljub omejenemu prostoru za kolena, tudi višjerasli ne bodo zadevali z glavo v strop, spodobno količino prtljage pa lahko sprejme prtljažnik pravilnih oblik, v katerega lahko zložimo do 380 litrov.
Naravnan na udobje
Podvozje se mehko odziva na cestne neravnine, nastavitve vzmetenja pa se dobro ujamejo z 18-palčnimi kolesi in solidno opravijo z večino cestnih nepravilnosti. Zato tudi vožnja po slabših asfaltnih podlagah ne terja preveč davka na udobje – nekaj več je nagibanja ob hitrejšem premagovanju ovinkov, a ga po drugi strani dovolj uspešno omejuje progresivna nastavitev vzmetenja. Mogoče malenkost premehko je nastavljen volan, a postane trši ob izbiri športnega načina vožnje in vozniku podaja ravno pravšnjo mero informacij o dogajanju pod kolesi. Vsekakor je mali Jeep med vožnjo udobnejši od pričakovanj, za kar imajo zasluge tudi sedeži, ki so bili v primeru testnega avtomobila spredaj ogrevani, voznikov pa je ob električnih nastavitvah ponujal še funkcijo masaže.
Povsem dovolj
Za pogon testnega avtomobila je skrbela blago-hibridna pogonska kombinacija, ki se dobro ujame z avtomobilom. Na papirju obljublja podobne zmogljivosti kot različica z bencinskim motorjem, seveda ob predvideni nižji porabi. Turbinsko podprt bencinski trivaljnik ob dodatku električnega motorja, vgrajenega v ohišje 6-stopenjskega samodejnega menjalnika z dvema sklopkama, je trenutno sicer edina pogonska opcija z bencinskim motorjem v primeru želje po samodejnem menjalniku, a celoten paket žal prinaša občuten cenovni prirastek. Bencinski motor, ki ga v različnih izvedbah moči srečujemo v paleti modelov Stellantisovih znamk, Avengerju sicer ne zagotavlja športnih presežkov, a kljub temu dovolj suvereno opravi z maso vozila, ki je (tudi na račun elektrifikacije) nekoliko višja v primerjavi z osnovnim bencinskim modelom. Dobro sodeluje z menjalno avtomatiko in v športnem načinu ter do določene mere izpolnjuje tudi željo po bolj dinamični vožnji.
Poraba se je tekom testnih voženj ustalila pri 5,8 litrov bencina na sto prevoženih kilometrov. Pri vožnji v okviru avtocestnih omejitev ni presegala 6,3 litra na sto kilometrov, pri umirjeni vožnji po regionalnih cestah pa se mi tokrat ni uspelo približati deklarirani porabi petih litrov – v tem primeru se je spustila do 5,4 litra na sto prevoženih kilometrov. Prednost blagohibridne pomoči še najbolj pride do izraza pri mestni vožnji, kjer Stellantisova pogonska kombinacija omogoča kar nekaj vožnje na elektriko ob mehkih ponovnih zagonih bencinskega agregata. Občasno lahko opazimo izklop bencinskega motorja in vožnjo samo z električnim pogonom tudi na kratkih odsekih vožnje po regionalnih cestah in pri avtocestni vožnji.
Opreme ni nikoli preveč – ali pač?
Testni avtomobil z najvišjim opremskim paketom Summit in številnimi doplačilnimi opcijami je atraktivnejši na pogled ter ima vključeno večino tehnoloških pomagal, ki so sploh na voljo pri tem modelu. Posledično je manj atraktivna cena – vse izbrano že tako ne prav nizkemu znesku, ki ga je potrebno odšteti za to opremsko različico in motorizacijo, doda dobrih pet tisočakov. Nad delovanjem večine voznikovih pomagal nimam pripomb, saj celoten paket deluje dovolj usklajeno in brez pretiranih odstopanj, bi si pa želel enostavnejše možnosti utišanja ali izklopa zvočnih opozoril. Informacijsko-multimedijski sistem postreže z Jeepu prilagojenim uporabniškim vmesnikom, a vseeno ne more skriti vzporednic z ostalimi modeli velike družine Stellantis. Ob dobri odzivnosti ponuja vse potrebne opcije za enostavno povezovanje in zrcaljenje mobilnih telefonov, solidna pa je tudi izkušnja poslušanja glasbe – za to je v testnem vozilu poskrbel (doplačljivi) zvočni sistem s podpisom priznane znamke JBL.
Pod črto
Najmanjši Jeep kljub sorodskim povezavam (in deljenjem komponent) s številnimi modeli znamk Stellantisa ohranja dovolj prepoznavnosti in predstavlja simpatično, a žal v primeru dobro opremljene hibridne izvedenke (pre)drago izbiro ob želji po nakupu manjšega mestnega križanca. A glede na to, da tudi v cenejših različicah navdušuje s številnimi lastnostmi in simpatičnim videzom, si bo najverjetneje uspešno izboril svoje mesto med kupci.
Avtomobilizem.com (Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.)
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Šminker po potrebi"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Da bi bil takle za ceno I fell Slovenija clia bi bil ok.
Zelo so optimistični, če mislijo, da bo kdo za tole dal 34k. Hiter pogled na trenutne cene pokaže, da se za manj denarja in s precej boljšim (močnejšim) motorjem dobi dobi T-Roca, Mazdo CX-30, Capturja in še marsikaj, da ne naštevam..
Saj vemo, da je to najdražja opcija, je pa vseeno drag. Škoda, da model z jermenom ni zanesljiv, bi bil precej ugodnejša izbira.
E…vi’š, zdej mamo pa problem, ker je Stellantis, odkar ma 1.2 litrski tricilinder ketno namesto jermena, prepovedal PureTech naziv in je iz oznake motorja na ceniku težko pogruntat ali je v avto namontirana “jermenska” ali “verižna” verzija tricilindrčka…
Kar se pa cene tiče…. glede na res dolg seznam serijske opreme že v najcenejšem – in to za skoraj 14 jurjev cenejšem (za takorekoč 3/4 cene!!!) – paketu opreme, me res zanima kaj vse opcijskega so za še dodatnih 5 jurjev v dodali na njegovo top opremo v testnem avtomobilu….
Težko? A ni ta novejši z verigo (vsaj trenutno) na voljo samo kot avtomatik e-DCT6, medtem ko je z jermenom na voljo z ročnim ali 8-stopenjskim avtomatikom?
hja, tako sem razumel tudi jaz, ampak… če sem prav razumel strica v salonu, ko sem šou firbec past po novem C3, je ta na moje presenečanje trdil, da ma bencinar z ročnim menjalnikom ketno (ker hibridni itak še ni na voljo), tako daaa…. vrag si ga vedi!
kaj točno pomeni “cena osnovnega modela” (20.490) in “osnovna cena vozila” (28.990)
Pozdravljen, cena osnovnega modela je cena vstopnega modela (v času testa), osnovna cena vozila je cena motorne in opremske različice vozila, ki je bilo na testu, cena testnega vozila pa je cena avtomobila na testu z vsemi doplačili .
V tej smeri sem tudi razmišljal. Raje vprašam, hvala
Tabelo podatkov bi tudi lahko malo popravili, oz. vrstni red. Ko bereš tole tabelo imaš občutek da je za 2 ali 3 avte skupaj.
Predvidevam, da pomeni:
osnovni model – najcenejše vozilo na ceniku
osnovna cena vozila – dotično testno vozilo brez dodatne opreme