Mali Q
Vendar pa najmanjši križanec s štirimi krogi le ni povsem osamljen primerek v tem (med)razredu, saj obstaja na trgu tudi podobno velik ekstravagantnež, ki sliši na ime DS3 Crossback. Res pa slednjega le stežka uvrščamo med neposredne rivale Audija Q2, nenazadnje tudi zaradi tega, ker se Citroenova podznamka DS še ni povsem pozicionirala na zemljevidu premijskih proizvajalcev. Pri čemer boste tradicionalnega ljubitelja germanskega plemstva podobno težko prepričali v nakup avantgardnega DS-a, kot paranoidnega teoretika zarot, da nabavi telefon s podporo 5G tehnologije. Pravite, da obstaja tudi Minijev Countryman? Morda bi ga lahko deloma uvrstili med konkurente, a je s svojimi merami že izven razmerij Audijevega malčka.
Kakorkoli že, z modelom Q2 so pri Audiju vnesli delček premijskega pridiha v razred malih križancev, kjer večinoma kraljujejo razni Nissani Juke, Renaulti Captur, ipd. Ter uslišali marsikaterega petičnejšega potrošnika, ki je pred tem iskal malce bolj imenitno izvedbo mestnega »terenčka«. Pri bavarskem proizvajalcu so v lanskem letu tudi rahlo osvežili najmanjši Q, ki najde na evropskih tleh okrog 80 tisoč kupcev letno, pri čemer so bili po stari Audijevi navadi omenjeni popravki izjemno decentni.
In kaj je novega na zunaj? Spremenjena grafika žarometov, ki se po novem ponašajo s serijsko LED tehnologijo (opcijsko tudi odlični matrični), rahlo preoblikovani odbijači, nekoliko nižje nameščena maska motorja ter nekaj novih karoserijskih odtenkov.
Poznano okolje
Znotraj so med tokratnim osveževanjem Audijevi dekoraterji poskrbeli zgolj za malenkost preoblikovane odprtine za zrak, malce drugačnejša je prestavna ročica, materiali na sedežih pa naj bi bili prijetnejši (karkoli že to pomeni). Pohvalo si zaslužijo digitalni merilniki, ki omogočajo med drugim tudi odličen prikaz navigacije (npr. s satelitsko sliko), malce manj navdušujoč pa je osrednji zaslon multimedije na armaturni plošči, ki bi lahko bil malenkost večji (npr. vsaj takšen, kot je v »plebejskem« Seatu Leon). Pri čemer bi si tudi grafika menijev zaslužila podrobnejše osvežitve, saj deluje že rahlo zastarelo in prav nič več imenitno. V tem elementu ga zna osmešiti še pol cenejši Renault Captur.
Vsa ostala notranja arhitektura je sicer znana že od prej. Tam boste še vedno našli klasična upravljala klimatske naprave (brez raznih novodobnih drsnikov) ter sila uporabno osrednje MMI upravljalo, katerega – hvala bogu – še ni zamenjal zaslon na dotik. Presenetljivo solidno se sedi zadaj, kjer je dovolj prostora za kolena povprečno raščenih osebkov, le med hitreje voženimi ovinki bodo malo preklinjali, saj bodo zaman iskali stropne ročaje. Prtljažnik pa bi znal zadovoljiti tudi tiste dame, ki si rade privoščijo malce bolj obilen nakup v njihovem najljubšem butiku.
Brez kompromisov
Vstopnica v Audijev športno uporabni svet, ki ga poznamo pod črko Q, niti ni pretirano drag. Tako si lahko že za ceno povprečno opremljenega Golfa (beri: dobrih 24 tisočakov) privoščimo mali Q2, pa četudi se je potrebno ob tem sprijazniti s kar nekaj kompromisi (skopa osnovna oprema, litrski trivaljnik). A bilo bi škoda, če ob nakupu ne bi zbrali še dodatnih 3 tisoč evrov (oziroma 5 ob opciji 7-stopenjskega DSG menjalnika) za močnejši 1,5-litrski agregat, ki sliši na oznako 35 TFSI, saj precej bolj spada k osnovni filozofiji premijskega križanca.
Kakorkoli že, srednje krepka turbo-bencinska opcija v ponudbi (na voljo je še pobalinski SQ2 s 300 »konji«) ponuja dovolj energičnosti, da boste lahko z njim tudi uživali na kakšnem serpentinastem cestišču. Še posebej zaradi odlično uravnoteženega podvozja, ki je sicer pri verziji S Line malce bolj trdo nastavljeno (športno vzmetenje) ter solidnega volanskega mehanizma, ki pa bi lahko bil v skrajnih legah za odtenek bolj servo ojačan. Agregat se izkaže s prožnim delovanjem ter veseljem do vrtenja, pri čemer je dovolj zvočno decenten tudi takrat, ko voznik od njega zahteva nekaj več. Se pa vseeno zdi, da bi si 7-stopenjski dvosklopčni menjalnik zaslužil manjše dodelave, saj ni tako hipno odziven, kot bi si to želela dinamično nastrojena voznikova duša, a zna to rešiti preklop v športni režim.
Že poznani koncernski motor se obenem ponaša s funkcijo deaktivacije dveh valjev ter tako imenovano možnostjo »jadranja«, kar naj bi doprineslo k nekaj nižji porabi goriva. Le ta se je na koncu ustavila pri dobrih 7 litrih/100km, kar sicer ni ravno nek blesteč dosežek, slab pa tudi ne.
Vsekakor se zna Audijev prestižni malček med vožnjo izkazati s precejšnjo suverenostjo in zelo odraslimi lastnostmi, ki bi jih lahko pripisal avtomobilom razreda višje. Vseeno pa od najbližje »plebejske« konkurence le ni toliko boljši, kot je dražji. A tega smo že tako ali tako vajeni – lesk premijske značke tudi nekaj stane!
Quo vadis, Q2?
V razredu malih premijskih križancev Audijev predstavnik tudi po petih letih od prihoda na trg še vedno nima dostojnega rivala. V časih, ko se takšni in drugačni križanci množijo kot lažni profili na twitterju, je to vsekakor precejšnje presenečenje. Vsekakor smo pričakovali, da se bo nekaj podobnega prevažalo naokrog vsaj z Mercedesovo in BMW-jevo značko.
Vsekakor pa je v vseh teh letih Q2 dokazal, da obstaja nezanemarljivo število premožnejših kupcev, med katerimi je nenazadnje tudi veliko dobro situiranih upokojencev ter predstavnic nežnejšega spola, ki iščejo prav tovrstno premijsko rešitev. Pri tem so kakršnekoli debate o racionalnosti podobno plodne kot kulturna debata z ministrom za kulturo.
Ima mali Q2 dovolj blestečo prihodnost tudi po kozmetično osvežitvi? Vsekakor. Obenem pa se ne bi čudil, če bi Audiju uspelo zadeti žebljice na glavico še z manjšim Q1.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Status quo"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kaj je treba mešati ministra za kulturo?A še tukaj ne morete brez blatenja vlade??
Pač če imaš, si privoščiš in se s tem pokažeš okolici. Razmerje cena/dobljeno tu ne igra vloge, ker je povsem porušeno. Pač imidž. To se vidi sploh pri doplačilih za dodatno opremo, kjer tu tehnično povsem ista oprema košta bistveno več kot pri VW/Škodi/Seatu. Če že Audi, definitivno raje novi A3. Pri temle pa mi barva sploh ne potegne, deluje ceneno – no, slikano je bilo v slabšem vremenu. Vsaj streha bi lahko bila npr. črna.
Da imam, si privoščim kaj bistveno večjega in boljšega od tega. Za tega konkretno, ne bi dal več kot 30 000.
Ah, drobiž…. za poslovneža, ki bo to igračko kupil svoji ženi, račun pa dal v stroške (najem / leasing) .
Ne status quo, ampak IQ55, da kupiš polota za vrednost vikenda na dolenjskem.