Penzion paket
A da ne bo pomote, z Renaultovim malim križancem, ki se je sicer prvič pojavil na trgu že leta 2013, po tehnični plati nikdar ni bilo narobe nič resnejšega, da vozniki z njim ne bi uspeli prevoziti večjega števila kilometrov. Oziroma, da bi pričel – bog ne daj – razpadati po dolgotrajnejši uporabi. Pri Capturju gre pač za tiste vrste avtomobil, ki so si ga (vsaj do sedaj) večinoma omislili malce starejši uporabniki*, ki uporabljajo svoje prevozno sredstvo pretežno za najnujnejše premike. Zato ne bodite presenečeni, če boste v avtomobilskih oglasih odkrili celo kakšen pet let star primerek z zgolj 20.000 prevoženimi kilometri, saj ste lahko z veliko verjetnostjo brez skrbi, da ima nezakonito prevrten števec. Capturji s prevrtenimi kilometri? Verjetno celo redkejši kot pisoarji na FDV-ju.
Mali križanci segmenta B, kjer velja Captur za enega izmed pionirjev, pač veljajo med upokojenci za ene najbolj zaželenih avtomobilskih modelov, saj so ravno pravih razmerij (beri: še dovolj majhni na parkiriščih) ter omogočajo zaželen višji položaj sedenja. Obenem se ponašajo tudi z dovolj fletnimi zunanjimi linijami, kar še kako cenijo mladi po srcu, saj se nikakor ne želijo voziti v dolgočasnih avtomobilih. Zato ne čudi, da so ravno med njimi precej popularne trendovske dvobarvne karoserijske izvedbe. Če ne verjamete, se ozrite kdaj na parkirišče pred dvorano, kjer se odvija redna letna skupščina lokalnega društva upokojencev.
Vendar se le zdi, da želijo pri Renaultu na vsak način poskrbeti, da bi nova generacija prodajne uspešnice segmenta, ki se je znašla na trgu koncem lanskega leta, vsaj malce izgubila pridih upokojenskega avtomobila. Kar jim je že na zunaj uspelo v dobršnji meri. Captur pač noče postati novodobna Oplova Meriva in pika! Najnovejši Renaultov križanec se namreč navkljub precejšnji oblikovni podobnosti s predhodnikom ponaša s precej bolj dinamičnimi potezami, kjer si še posebno pohvalo zasluži skladnejši zadek. Še kako mu pristoji kakšen živahnejši oziroma zanimivejši karoserijski odtenek, v kakršnega je bil odet testni primerek (kombinacija modre Iron s črno obarvano streho). Priznati moram, da je toliko firbcev, ki so si z zanimanjem ogledovali novega Capturja, uspel privabiti zgolj še kakšen strupeni Mustang. Noro!
Za razliko od predhodnika je obenem tudi opazno zrasel (za cca 11 cm v dolžino), zaradi česar je posledično pridobil tudi na notranji prostornosti ter s tem pričel precej bolj resno nagovarjati še manjše družine. Pametna poteza, ni kaj!
Po poteh novega Clia
Nova generacija najbolj prodajanega križanca na stari celini, ki sicer nastaja na novi Renaultovi platformi (CMF-B), se ponaša s precej bolj dobrodušno odmerjenimi notranjimi merami, kjer si še posebno pozornost zasluži prtljažni prostor. Le-ta se lahko pohvali s 422-litrsko praznino, ki pa se zna ob naprej pomaknjeni zadnji klopi (za 16 cm) dodatno povečati za nezanemarljivih 114 (!) litrov. Volumen, primerljiv s športno uporabnimi primerki razreda višje. Vendar pa morate pri slednjem manevru le vedeti, da bo na zadnjih sediščih zmanjkalo centimetrov za noge.
Vsa ostala notranja arhitektura je v veliki meri povzeta po letošnjem slovenskem avtomobilu leta, kar prinaša izjemno vpadljiv dizajn ter neverjetno soliden izbor notranjih materialov, kakršnega sicer pričakuješ v vozilih razreda višje. Pri tem imaš občutek, da so si Renaultovi oblikovalci vzeli za vzor novodobna vozila Volvo (npr. pri 9,3-palčni pokončno nameščeni »tablici« ter sprednjih sedežnih vzglavnikih), kar pa ne predstavlja slabosti, da ne bi kdo narobe razumel. Vse skupaj namreč deluje tako prečiščeno ter moderno, da se zna celo kakšnemu vozniku malo rabljenega germanskega plemstva povsem nehote izviti nežen krik presenečenja, kar sem nenazadnje doživel tudi sam med tokratnim testom. Tako je vsaj v tem elementu dodobra vrgel rokavico konkurenci, ki še vedno razmišlja ali bi znotraj sploh uporabila mehkejše plastične mase ali ne (npr. Volkswagen T-Cross). Da o umetelno oblikovani prestavni ročici avtomatskega menjalnika, ki počiva izključno na 150 evrov vredni lebdeči konzoli, niti ne govorim! Detajl, kakršnega se ne bi sramovali niti pri Audiju. In ja, Francozi so obdržali prepoznaven izvlečni predal pred sopotnikom, ki spominja na tistega v vaši kuhinji.
A ker zgolj lepota in estetika v teh časih ne zadoščata več, so se morali Renaultovci dodobra potruditi še pri sami ergonomiji ter funkcionalnosti. Pri tem so verjetno daleč največ časa namenili novi multimedijski napravi Easy Link, ki je postala opazno bolj odzivna ter intuitivna v primerjavi z njihovimi predhodnimi »polizdelki«. Manjšo kritiko si zasluži zgolj položaj za volanom (za odtenek prepoložno nameščen), saj je še vedno potrebno kar nekaj prilagajanja (preveč skrita ročica za nastavitev sedežnega naklona), kar verjetno ne bo povšeči prav vsem.
Za dodatno mero pozitivnih občutkov poskrbi dovolj bogata serijska oprema (okej, ne ravno povsem osnovna Life brez klime, ki je na ceniku le zaradi lepšega), kjer je moč najti tudi vse sodobne asistenčne sisteme. Med slednjimi je po novem na voljo tudi radarski tempomat z asistentom za držanje smeri (2. stopnja avtonomije), ki pa se le prevečkrat »zaletava« med črtami.
Prostor za izboljšave
V duhu vsesplošnega napredka pri novodobnih Renaultih, kar sem dodobra spoznal že pri novem Cliu, sem se poln pričakovanj brž zapodil med ovinki tudi z najnovejšim Capturjem. Ter v trenutku ugotovil, da mu, za razliko od tehnično sorodnega Clia, dinamika ni najbolj pisana na kožo. Novinec se sicer obnaša na cesti precej bolj zanesljivo od svojega predhodnika, a se vseeno zdi, da bi lahko imel za odtenek bolje uglašeno podvozje. Nagibanje v ovinkih je tako še vedno zaznavno (to znajo najbližji rivali le bolje), pri čemer bi lahko tudi blaženje bolje poskrbelo za neravnine, saj se prenaša v kabino preveč cestnih nepravilnosti.
Prostor za napredek kaže tudi volanski mehanizem, kateremu sicer ni moč očitati nič resnejšega, a vendar ne ponuja toliko natančnosti in gostobesednosti kot pri Cliu. Zanimivo! Nenazadnje je celo zvočna izolacija za odtenek slabša kot pri njegovem manjšem žlahtniku, kar se še najbolj občuti med avtocestnimi hitrostmi, ko je bolj opazen piš vetra okrog karoserije. A vendarle, če vse skupaj primerjam s prejšnjo generacijo, je najnovejša izvedba vseeno svetlobna leta spredaj.
Za pogon tokrat preizkušenega primerka je skrbela enaka kombinacija 1,3-litrskega štirivaljnika ter 7-stopenjskega menjalnika EDC kot pri Cliu, ki se je tudi v tem primeru izkazala za eno najbolj optimalnih. Če ne celo najbolj! Agregat lahke gradnje, pri katerem lahko najdete tudi podpis Mercedesovih inženirjev, zna navdušiti s prožnostjo in elastičnostjo (najvišja navorska vrednost že pri 1.600 vrtljaji) ter je dovolj krepak tudi za kaj resnejšega. Dvosklopčna menjalna avtomatika je solidna, vendar nikakor tako bliskovita kot pri nekaterih konkurentih (npr. Volkswagnov DSG pri T-Crossu). Nenazadnje zna biti tudi rahlo neodločna pri hitrejšem speljevanju, ko si vzame za »premislek« malce več, kot bi si voznik to želel. Poraba? Solidna ter zaradi večjega števila relacijskih kilometrov in višjih zunanjih temperatur tokrat nižja kot pri Cliu.
Ohranja primat
Pri francoskem Renaultu se zdi, da s svojimi najnovejšimi modeli ustvarjajo pravo malo revolucijo ter z njimi konkretno dražijo najbližjo konkurenco. Po modelu Clio se temu pridružuje tudi najnovejši športno uporabni Captur, s katerim so dodobra dvignili letvico v razredu malih križancev (npr. z izvedbo notranjosti ter prostornostjo).
Pri Capturju se tako nikakor ni potrebno bati, da ne bi ohranil primata v tem segmentu, kjer je že do sedaj našel več kot 1,5 milijona kupcev. Nenazadnje tudi zaradi svoje dovolj mikavne cene, ki jo k sreči ohranja tudi pri novi generaciji. Ali bo tudi v tej izvedbi še vedno nagovarjal v največji meri vse tiste posameznike, ki jih želi tako krčevito tudi Karel … pardon … Aleksandra (beri: upokojenci), pa je Renaultovcem tako ali tako povsem vseeno. Omenjeni kupci namreč veljajo za ene bolj hvaležnih in zvestih, pri čemer gre Francozom v prid še dejstvo, da se populacija na stari celini še bolj stara. Hja, aktivni upokojenci očitno postajajo čedalje bolj pomembni potrošniki.
Tekst in foto: Urban Acman
* Povprečna starost kupca Renaulta Captur v Sloveniji je 57 let (vir: drobtinice). V Nemčiji je veljal Captur v obdobju med 1.1.2017 in 31.5.2018 za 7. najbolj prodajan avtomobilski model med upokojenci, starejšimi od 65 let (vir: T-Online)
Mnenja uporabnikov
40 komentarjev za "Pripravljen za širši krog kupcev"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Zanimivi komentarji a se ne spomnim, da bi kdaj v avto zgodovini podalpske raje bil všeč avto izgled RIŽOTE?
Vem, da ni isti razred, ampak meni je veliko lepsi kot megan ali talisman. Skratka avto je meni lep.
zelo pozitivno me je presenetil ta avto, tako notranjost kot zunanji dizajn
Za dvignjenega clio-ta 25.500 EUR? Že najcenejši model ma abusrdno ceno, ko vsi SUVji.
Top avto, res tale jim je pa res uspel.
Bos povedal cez 5 let ko bos imel razlicne serijske vpoklice. Pricakuj predvsem tistega povezanega z menjavo motorja
verjetno voziš avto iz vw gnezda Highupthere
Zakaj bi bil vpoklic za menjavo motorja.Razloži prosim.
Sem že 2x slišal za vpoklic motorja novega Espaca v enem mesecu po nakupu ker je bila serijska napaka, in za enega Megana. Pa talajte minuse, razen če se mi je stranka zlagala, pa nevem zakaj bi se..
“Sem že 2x slišal…”
Si dovolj povedal. 😉
No prav. Mogoce pa bos ti tretji ki ga srecam in mi bos to povedal.
Ni fora v minusih, samo zadnji renaultovi motorji so zelo zanesljivi in nimajo nekih serijskih napak kot npr,TSI z verigami. Ze mali 0.9 tce dela brezhibno. Moj je letnik 2012 in ima 180000 km pa brez težav.