Mars napada
Verjetno nisem bil edini, ki se je ob prihodu prvega Jukea na naš trg precej resno spraševal, na kakšnih substancah so morali biti Nissanovi risarji, ko so ustvarjali malega križanca. Izjemno ekstravagantno oblikovan križanec, ki je izgledal, kot da je priletel direktno z Marsa (ter vmes padel še na žabo), je namreč na samem začetku požel nemalo začudenja ter dvomov ali bo sploh našel kakšnega kupca. Pa se je zgodilo ravno nasprotno, saj je postal v trenutku izjemna prodajna uspešnica, pri čemer po njem niso posegali zgolj tisti najbolj goreči ekshibicionisti, ki želijo biti na vsak način opaženi. Čeprav je podobno polariziral kot trenutni predsednik vlade – ali si omedleval od navdušenja ter ga povzdigoval v višave ali pa ti je šel izjemno na živce. Vsekakor pa ob njem nikdar nisi ostal indiferenten.
Nissanu je obenem uspelo z modelom Juke ustvariti povsem nov avtomobilski razred (segment B-SUV), ki je trenutno celo najbolj popularen med evropskimi vozniki. Izjemno! Zato ni presenečenje, da druge generacije Nissanovega »jajčka«, ki se je »izvalil« v lanskem letu, vsaj na zunaj niso pretirano spreminjali. A so njegove linije vseeno malce bolj polikali in zmehčali, da ne deluje več tako nenavadno, zaradi česar bi znal nagovoriti še večji krog kupcev kot do sedaj. Oziroma vse tiste, ki ne marajo pretiranega odmika od splošnega okusa. Juke je vsekakor odrasel in postal precej bolj resen. Pa četudi se lahko še vedno pohvali z obilico zabavnih personalizacij ter zanimivih barvnih kombinacij. Poglejte ga zgolj v kakšnem modrem Vivid ali oranžnem Fuji Sunset odtenku!
Jukeovo odraščanje je obenem opazno tudi po tem, da se je dodobra razlezel v dolžino (za 8 cm) in širino, kar je prispevalo k precej bolj dobrodušno odmerjeni notranji prostornosti. Najmanjši Nissanov križanec v ponudbi sicer sloni na novi koncernski platformi CMF-B, kar je doprineslo tudi k daljšemu medosju, tako ne bo več obsojen na status drugega ali celo tretjega družinskega avtomobila, s katerim si paradiral več ali manj le po mestnih ulicah.
Napredek v vse smeri
Lastniki (oziroma, v veliki meri, lastnice) dosedanjih Jukeov bodo obenem brž opazili, da je znotraj precej bolj prostoren, kar bodo še najbolj občutila kolena zadnjih potnikov ter potovalni kovčki v prtljažniku. V slednjega je namreč moč po novem »zliti« za kar 68 litrov prtljage več, s čimer je postal precej bolj družinam prijazen. Zgolj za primerjavo – s 422 litri je enako prostorsko darežljiv kot npr. Suzuki S-Cross.
Potem je tu še bolj imeniten izbor notranjih materialov, saj se novi Juke ponaša s precej večjim deležem mehkejših plastičnih oplat. Da o sodobnejših elektronskih pripomočkih, ki že skoraj povsem samoumevno postajajo iz leta v leto čedalje bolj napredni, niti ne govorim. Saj veste, razne povezljivostne funkcije, ki jih pri japonskemu proizvajalcu imenujejo Nissan Intelligent Mobility (npr. aplikacija NissanConnect Services, s katero povežete avtomobil s svojim pametnim telefonom ter si ogledate analizo opravljene vožnje ali pa na daljavo vklopite žaromete in hupo). Vsekakor pa med zanimivejše domislice spadajo 650 evrov dragi Bose zvočniki (žal ne pri tokratnem primerku), med katerimi sta dva integrirana kar v naslonjala sprednjih sedežev ter s tem bližje (so)voznikovim uhljem. Multimedijska naprava? Boljša, kot smo jih bili vajeni pri Nissanu (npr. Qashqai in X-Trail), a še vedno z malce premalo odzivnim zaslonom na dotik. Obenem pa se ponaša z vselej uporabnimi fizičnimi gumbi za najpogosteje uporabljene bližnjice.
Notranji elementi ohranjajo oblikovno rdečo nit s svojim predhodnikom, pa četudi morda ne ponuja več toliko igrivih občutkov ter ekstravagantnih doživetij. Po domače – postal je za odtenek bolj polikan, zaradi česar bo všečnejši širšemu krogu potencialnih kupcev. A ker še vedno govorimo o daleč najbolj nenavadnem Nissanovem vozilu v ponudbi, zna navdušiti s kakšnim malce bolj odštekanim oblikovalskim detajlom (npr. z oranžno obarvanimi deli armaturne plošče).
Omejena izbira
Malce manj navdušenja zna razkriti pogled na spisek pogonskih opcij, ki so trenutno v ponudbi, saj je zaenkrat moč izbrati zgolj litrski turbo-bencinski trivaljnik s 117 KM največje moči. Premalo? Pogonske moči pri tej verziji niti ne, dodatnih pogonskih alternativ pa vsekakor.
Pri Nissanu sicer trdijo, da naj bi tovrstna motorizacija zadovoljila najširši spekter njihovih kupcev (kar je morda res), a bi si že zaradi svoje dinamične podobe, ki sicer na trenutke še vedno ponuja asociacije na čelado elitnih vojakov Galaktične Republike iz filmske sage Vojne zvezd, vsekakor zaslužil tudi kakšno malce bolj nabrito različico na ceniku. Kakorkoli že, tako motoriziranemu Jukeu sicer ne moremo očitati podhranjenosti, saj je motorček povsem dovolj zmogljiv v večini voznih režimov, pri čemer mu sapa ne poide kar tako niti na kakšnem strmejšem klancu (ob preklopu v način Sport). Je pa seveda res, da ga je za kaj konkretnejšega pač potrebno priganjati čez 4 tisočake (pa četudi je pohvalno delovoljen že pri nizkih vrtljajih), kar posledično prinese tudi višjo porabo. Česar pa smo že tako ali tako vajeni od sodobno grajenih prisilno polnjenih motorčkov. Za prenos moči je tokrat skrbel ročni menjalnik ne najbolj natančnih manir, ki se je še najbolj zatikal med peto in šesto prestavo, če si želel biti z desnico prehiter.
Če Nissanov križanec pred desetimi leti, ko se je prvič razkril svetovni populaciji, ni ravno predstavljal sinonima za vozno dinamiko (kar je sicer kasneje dodobra popravila verzija RS Nismo), pa je nova generacija vsekakor naredila vsaj manjši korak naprej. Okej, še vedno ne moremo govoriti o razrednem prvaku (verjetno bo to Fordova Puma), a se lahko pohvali z opazno izboljšanim volanskim mehanizmom, ki je sicer v hitreje voženih ovinkih morda še vedno za odtenek preveč gumijast, ter malce bolj uravnoteženim podvozjem, ki je sicer precej na trdo nastavljeno.
Igrača za mlade (po srcu)
Čeprav je novi Juke izgubil delček igrivosti svojega predhodnika, zaradi česar ne velja več za tolikšnega ekshibicionista (roko na srce – tudi najbližji rivali postajajo čedalje bolj drzni), pa še vedno predstavlja eno najbolj pobalinskih opcij tega avtomobilskega segmenta. Prepoznavnost med malimi križanci namreč še kako šteje!
Obenem se lahko tudi pohvali tudi s tem, da vsaj njegove cene niso zrasle v takšni meri kot gobe v Černobilu leta 1987, kakor smo tega dandanes vajeni pri vsakem novem avtomobilskem modelu, ko pride na trg. Novi Juke tako vsaj zaenkrat predstavlja enega ugodnejših nakupov v razredu malih križancev (pa čeprav le ni več tako »mali«), s čimer bi lahko še nadaljnjih deset let ohranil primat enega najbolj zaželenih tovrstnih modelov na trgu. Vsekakor bo tako Nissanov »Pokemon« vsaj še nekaj časa skrbel za malce bolj zabavno norčavo popestritev sivega avtomobilskega vsakdana. Le v sivi barvi ga ne naročite!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Vsestranski napredek"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sem ga testiral cca 3 mesece nazaj.. Najbolj so me zmotili cenen videz usnja sedezev, ki so dejansko umetno in ne pravo usnje.. Drugace pa soliden avto edino trivaljnik je bolj tako…