Pa vi, veste dovolj o pnevmatikah?

Seveda je moje razmišljanje eno samo veliko poenostavljanje, mogoče delite moje mnenje, morda pa se vam zdi, da pretiravam s pomenom, ki ga dajem dobrim gumam na vozilu. Prav zato imamo vsi skupaj srečo, da se nam bo od 15. septembra dalje v forumski temi pridružil strokovnjak, ki bo odgovarjal na naša in vaša vprašanja, povezana s sestavo, obliko, starostjo in še katero izmed drugih lastnosti,  ki vplivajo na kvaliteto in zmogljivosti pnevmatik.

Tihomir Kacjan je kot vodja tehnične službe del ekipe Continental Adria že od samega začetka, k njim pa je prišel z druge strani posla, saj je bil pred tem odgovoren za vzdrževanje večjega voznega parka osebnih, dostavnih, tovornih in industrijskih vozil.

Njegova povezava s skrivnostnim svetom zmesi kavčuka s čudežnimi dodatki pa se je začela že prej, saj je po študiju strojništva svojo akademsko pot (zaenkrat?) zaključil z magistrskim delom, v katerem se je ukvarjal z modeliranjem plaščev koles v numeričnih analizah voznih obremenitev vozil. Z modelom je dopolnil obširnejši model vozila, ki so ga izdelali njegovi kolegi.

Kako bi popolnemu laiku najlažje pojasnili razliko med različnimi cenovnimi kategorijami gum? Zakaj določena guma pristane v premium in druga v nizkocenovnem razredu?

V zadnjem času je bilo dosti govora o obveznih evropskih oznakah, ki uporabnika informirajo o značilnostih posamezne gume z vidika kotalnega upora, oprijema na mokri podlagi in emisij hrupa. Dobro pa je vedeti, da lahko vsako gumo razvrstimo po njenih zmogljivostih v več kot deset kategorij, kamor poleg prej naštetih na primer spadajo še upravljanje in zaviranje na suhi in mokri podlagi, udobje pri vožnji, obraba pnevmatik, sposobnost odvajanja vode iz kontaktne površine (odpornost na akvaplaning/zaplavanje vozila) in druge. Cenejše gume se dobro odrežejo v dveh ali treh kategorijah, srednji razred v štirih ali petih, najboljše pa imajo vse naštete karakteristike uravnotežene na visokem nivoju zmogljivosti.

Skoraj ne dvomim, da ne bi v primeru neomejenih sredstev vsak najraje kupil kompleta štirih čim bolj kvalitetnih pnevmatik, ki bi bile primerne za njegovo vozilo in način vožnje. Po drugi strani v današnjih časih denarja zmanjka še za kaj bolj pomembnega, zato se še vedno zgodi, da kdo zamenja le po dve novi gumi naekrat. Kam naj jih namesti, spredaj ali zadaj, je to odvisno od pogona?

Seveda je moje priporočilo v smeri menjave vseh štirih pnevmatik, če pa že ne gre drugače, naj gre boljši par na zadnji kolesi, neodvisno od vrste pogona. Voznik namreč občutek o dogajanju na cestišču dobiva skozi obnašanje prednjega para, zato slednje vpliva tudi na dinamiko vožnje, ki je v tem primeru prilagojena slabšemu paru gum.

Del pogovorov pred nakupom novih pnevmatik se nanaša tudi na pomen oznake DOT, ki med drugim vključuje tudi datum proizvodnje. Ljudje se načeloma izogibajo nakupu »stare« gume, je to upravičeno?

Zapis za oznako DOT pove koledarski teden in datum proizvodnje gume, pri čemer je priporočilo združenja evropskih proizvajalcev gum in platišč E.T.R.T.O. (EuropeanTyre and Rim Technical Organisation), katere član je tudi Continental, da velja primerno skladiščena in nerabljena pnevmatika za novo vse do starosti petih let, saj v tem času ne spremeni svojih lastnosti. V realnosti tu in tam od kupcev dobimo zahtevo, da dobavljene gume ne smejo biti starejše kot na primer štiri ali pet tednov od datuma proizvodnje, kar je praktično neizvedljivo. Del procesa izdelave je namreč tudi obdobje »počitka« po proizvodnji, v katerem se gume dokončno posušijo. Pomemben je še drugi rok trajanja, kjer velja, da je lahko guma ob primernem skladiščenju lahko v uporabi do deset let od dneva nakupa, seveda v odvisnosti od uporabe in vidnih znakov staranja materialov.

V tem trenutku je pogovor zavil nekoliko vstran, saj nas je odneslo k ogledu Discoveryjevega dokumentarca. V njem nekje okrog šestintridesete minute najdete posnetek, kako je Julien De Vriese (glavni mehanik ekipe) v belgijskem Braknu, podobno kot vino, staral plašče koles za zmagovalne vožnje Lancea Armstronga.

Področje, ki je pomembno za cenovno razvrščanje in uspešnost prodaje posameznih pnevmatik so tudi sezonski testi različnih (mednarodnih) organizacij in medijev. Kako lahko potrošniki zaupamo objavljenim rezultatom, če na primer javnost neprestano pretresajo škandali, povezani z delovanjem in prikrojevanjem rezultatov ene od najvplivnejših institucij na našem področju, nemškega ADAC-a?

Preizkušanje in ocenjevanje lastnosti pnevmatik morajo seveda izvajati strokovnjaki s primerno opremo in metodologijo, kar edino lahko daje uporabne rezultate, zato je pri kakšni izmed objavljenih ocen vprašljiva njena vrednost in ozadje. V splošnem pa je kar dober podatek, če je enaka pnevmatika podobno razvrščena v testih več izvajalcev.

Nam lahko poveste katero izmed manj znanih dejstev o gumah?

Zanimivo je na primer to, da se večina voznikov zaveda dejstva, da se zimske gume v poletnih voznih razmerah obrabljajo približno 10-15 % hitreje kot pozimi. Manj znan podatek pa je, da se letne pnevmatike v zimskih razmerah obrabljajo še bistveno hitreje, kar 20-25 % bolj v primerjavi s pravilno sezonsko rabo.

Mene je kmalu zatem odneslo v poslušanje in opazovanje zanimivih podrobnosti gumarske industrije, kjer so skrivni recepti, shranjeni v zaklenjenih laboratorijih, verjetno primerljivi s tistimi iz kuhinje Hestona Blumenthala. Tihomir vse skupaj s seboj prenaša v posebnem kovčku, katerega vsebina služi kot odličen učni pripomoček v pojasnjevanju sestave in lastnosti različnih vrst pnevmatik. Lahko vam povem, da čas mineva veliko prehitro, če je na drugi strani nekdo, ki zna na razumljiv način povedati vse, kar vas zanima.

Prav zato smo veseli, da imate od danes naprej vsi naši bralci priložnost, da mu zastavite takšna in drugačna tematska vprašanja v posebni forumski temi Strokovnjak svetuje: vse o pnevmatikah.

Besedilo in foto: Urška Radolović