Kulturni minister?
»Le čevlje sodi naj Kopitar!« (France Prešeren: Apel in čevljar)
Kmalu po tem, ko je na našem testu že ropotal novi Golf sedme generacije s šibkejšim dizlom, je k nam priromala še močnejša, 2.0 TDI različica. A še predno sem sedel vanj ter ga detajlno preizkusil, sem že pričel malce nesramno razmišljati, da bi znal delovati močnejši dizel v Golfu podobno kot samostojni kulturni minister. Nekaterim naj bi bil nujno potreben. Spet drugim povsem odvečen. A najverjetneje bi bilo še največ tistih, ki menijo, da ga je sicer fino imeti, a se hkrati zavedajo, da se je potrebno v teh časih, ko moraš vsak evro trikrat obrniti, obnašati tudi dovolj racionalno. Saj lahko brez težav preživimo tudi brez njega!
Suhoparni podatki aktualnega cenika so sicer razkrili razliko dobrih 1.800 evrov med obema motornima različicama. Hkrati sem sam pri sebi modroval, če je omenjeno doplačilo za dodatnih 45 konjev še dovolj »kulturno«. Ter kasneje prišel do razsvetljenja, da zgolj buljenje v kataloge, tehnične podatke in internetne strani še ne prinese vesoljnega znanja o dotičnem avtomobilu. Preliminarno razpredanje o smiselnosti in nesmiselnosti močnejše motorizacije v Golfu pa je delovalo nekako tako, kot razprave finančnih analitikov, ki modrujejo o ekonomski smiselnosti slovenske kulture.
Prvi na vasi
»Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam?« (France Prešeren: Kam?)
Racionalnost gor ali dol, že prva panoramska vožnja do bližnje vasice je dokazala, da 110-kilovatni TDI pristaja Golfu bistveno bolj kot stojnice z raznorazno kramo cerkvi na Brezjah. Motor deluje izjemno živahno (0-100 km/h v 8,6 s) in kljub dodatnim 7 kW, primerjalno s prejšnjo generacijo, dobiš rahlo zavajajoč občutek, da ima motor še več konjičev, kot je prikazano v prometnem dovoljenju. Navduši mirno delovanje motorja ter odlična zvočna zatesnjenost motornega prostora. S tem pa so najverjetneje tudi pri Volkswagnu dokončno minili tisti poznani »traktorski« časi arhaičnih TDI-jev, ko si moral zjutraj pred službo porivati avto vse do konca vasi, da ne bi zbudil bližnjih sosedov.
Testni primerek se je ponašal z odličnim samodejnim 6-stopenjskim DSG menjalnikom, ki navdušuje v vseh režimih vožnje. Le kakšen nadobuden vaški »šumaher«, navajen risanja osmic po cestiščih, bo med počasnejšim “kruzanjem” po vasi presenečeno buljil v Golfov merilnik vrtljajev, saj bo menjalnik v (normalnem) D položaju kar nekaj časa vztrajal v visokih prestavah ter dokaj nizkih vrtljajih (v 5. prestavi pri 45 km/h ter 1.100 vrt/min).
Kaj bi šele porekel, če bi se v nastavitvah profila avtomobila odločil za program »Eco«, pri katerem menjalnik brž prestavi v prosti tek, kadar voznik ne pritiska na plin, avto pa dobesedno jadra po cestišču. Ter hkrati na avtocesti preklinjal, ko bo, v istem režimu in pri vklopljenem doplačilnem radarskem tempomatu, tudi avtomobil pospeševal »Eco« (beri: kot crknjen konj!). Vse z namenom dodatnega prihranka goriva. A vaški »šumaher« bo s precejšnjim zadovoljstvom ugotovil, da njegova že rahlo ponarodela Golfova štirica, z 90-konjskim TDI-jem, ki občasno prebavi tudi kurilno olje, še vedno porabi bistveno manj od testne sedmice (7.3 l/100km)!
Kljub temu pa dvosklopčni menjalnik DSG, z možnostjo sekvenčnega prestavljanja tudi ob volanskem obroču, toliko navduši s svojim mirnim, intuitivnim in hitrim pretikanjem, da bi ga bilo potrebno uzakoniti! In sicer vsem voznikom nad 75 letom starosti ter vsem predstavnicam nežnejšega spola, katerim predstavlja iskanje prve prestave na semaforju skorajda tolikšen napor kot lakiranje nohtov med avtocestno vožnjo.
Gofljači
»Vsi pojte rakam žvižgat, lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdogledi, vremena vi preroki!« (France Prešeren: Zvezdogledam)
Volkswagnov »bestseller«, ki se v 39 letih svojega obstoja približuje 30 milijonom proizvedenih avtomobilov, je velikokrat povod žgočih in zanimivih gostilniških debat. Tedaj Golfove lastnosti nemalokrat preidejo v rahlo nevarne mitološke sfere, primerljive izjavam slovenskih politikov o trenutni krizi. Saj veste – manjša ko je poraba, hitreje in bolj natančno je moč drveti po začrtani poti.
A potrebno je priznati, da je v marsikateri gostilniški izjavi tudi kanček resnice:
1. Golf se resnično pelje zelo dobro. Pri tokratnem testnem primerku tudi s pomočjo doplačilnega sistema dinamičnega uravnavanja podvozja DCC, pri katerem je možno izbrati 5 različnih profilov (blažilniki, krmiljenje, motor). Vsak izmed izbranih profilov opazno spremeni lastnosti, pri nastavitvi Comfort pa sem presenečeno ugotavljal, kako kljub obutim nizkopresečnim 18-palčnim pnevmatikam uspešno požira udarne jame, pozabljene od boga in cestnih upravljavcev. Hkrati tolikanj navduši izjemna komunikativnost volanskega mehanizma, da je bilo že moč občutiti tresenje hlač Fordovih inženirjev.
2. Golf se še vedno ponaša z izvrstno ergonomijo. Volkswagnovci nas znajo z vsako novo generacijo presenetiti, da je ni stvari, ki je ne bi bilo moč še dodatno izboljšati. Pa najsi gre za izvrstno sedenje, odlično razporeditvijo glavnih upravljal, perfektno nastavljivostjo naslona za roke ali tolikanj preprosto in učinkovito dostopna ISOFIX pritrdišča, da bi se od veselja najrajši razjokal. OK, kiks so napravili le s predolgim ogledovanjem Oplovih katalogov ter volanski obroč okrasili z nekaj preveč gumbi.
3. Golfove linije, s prepoznavnim markantnim C stebričkom, so še vedno dovolj dolgočasne, da bodo sosedje še naprej mislili, da se vozite v tretji generaciji. A so po drugi strani dovolj aerodinamične, da ga je moč precej hitro ročno umiti še pred pričetkom nedeljske maše.
Chanometer
»Preizkusi naj bi trajali*« (Johann Wolfgang von Goethe)
In nenazadnje, Golf je lahko tudi precej drag! Zgolj površen pogled na ceno testnega vozila, pri katerem je bilo za kar 8 evrskih tisočakov doplačil (ali, če hočete, za ceno malega, osnovno opremljenega VW Up!-a), tako lahko ponudi precej zamegljeno končno sliko. Zatorej je potrebno do konca opraviti detajlnejši test, pri katerem ugotovimo, da je tudi najbližja konkurenca postala precej draga.
A četudi bo Golf na Slovenskem najverjetneje največ zanimanja požel v srebrni barvi z 1.6 TDI motorjem ter obveznimi kolesnimi zavesicami zadaj, bi bilo smiselno, če bi kupci namenili delček pozornosti tudi »kulturnemu ministru« v obliki močnejšega dizla. In stavit grem za 31.825 evrov, kolikor stane testni primerek, da marsikomu lahko že krajša testna vožnja z motorjem 2.0 TDI »srce razjásni in oko**«!
Tekst in foto: Chan
*Prüfungen erwarte bis zuletzt (orig.)
** France Prešeren: Zdravljica
Več o Golfu sedme generacije na uradni strani.
Mnenja uporabnikov
12 komentarjev za "Volkswagen Golf 2.0 TDI BMT DSG Highline – France Goethe"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
končno test z realno porabo
@cashy: ravno Hondin CRV prihaja v naslednjih dneh na naše uredništvo 🙂
@CHAN: jah, izraz se je udomačil, ker se sploh ne zavemo pravega pomena besede, ko jo uporabimo 😉
btw. v bližnji prihodnosti bi bil izredno vesel testa nove Honde CRV (po možnosti dizelaša), večinoma slišim pozitivne kritike, lepo bi bilo pa videti še konkretno dober test z vaše strani 😉
@cashy: zanimivo pa je, da se je omenjeni izraz “nizkoprofilen” (katerega vse preradi napačno uporabljamo ;-)) že toliko udomačil, da ga je moč najti celo pri kakšnih “strokovnih” opisih, kot npr.: http://www.ceneje.si/novica_nizkoprofilne-gume
… če smo že ravno pri tem ter zgolj v primerjavo: še pred zgoraj omenjenim AM podaljšanim testom, so pri AM dosegli z drugim 2.0 TDI DSG modelom 6,8 l/100km (oziroma: najvišja – 8,4 / najnižja – 6,4 / mešano – 6,8, kar je v večji meri precej primerljivo našemu testu): http://www.avto-magazin.si/avtomobilski-testi/test-volkswagen-golf-20-tdi-bluemotion-technology-110-kw-dsg-highline-5-vrat/podatki/ . Ter z istim avtomobilom, kot je bil na našem testu, še Siolov “testni krog”, kjer se je poraba ustavila pri 6,9 l/100km, : http://www.siol.net/avtomoto/testi/avtomobili/2012/12/vw_golf_7.aspx .