Še preden sem uspel postaviti prvo vprašanje, se je Denis le Vot že razgovoril. Ko sva čakala na tiskovno predstavnico, sva pričela z neuradnim pogovorom, ki se je ob njenem prihodu spremenil v uradnega. “Tri leta so minila odkar smo stopili na novo pot in rezultati se kažejo. Sandero je eden najbolje prodajanih modelov v Evropi. Na to smo zelo ponosni. Uspešen je tudi Jogger, prodali smo več kot sto tisoč 7-sedežnih različic. In tukaj ne govorimo o športnem terencu, zato je rezultat še toliko boljši. Spring se vrača s povsem novim oblikovanjem, električno arhitekturo, volanskim drogom in elektromotorjem. Potem sta tukaj še Duster in prihajajoči Bigster. Naša družina se bo še razširila, saj smo za zdaj dosegli te prodajne uspehe le v segmentu B. Z Bigsterjem prvič vstopamo v višji segment in naj vas spomnim, SUV-C je največji avtomobilski segment v Evropi. To je 2,8 milijona avtomobilov na letni ravni. Ta segment presega vse druge, obenem gre za težke in kompleksne modele, ki jih je obenem prizadela še visoka inflacija,” je povedal in že takoj načel s temo, ki me je zanimala.
Bo Bigster predrag v modelni paleti Dacie?
“Pred petimi leti so se modeli razreda SUV-C v Evropi prodajali za manj kot 30 tisoč evrov. Manj kot 30! Danes pa se prodajajo za več kot 35 tisoč evrov. Malo epidemije Covid, malo krize s čipi, malo energetske krize, malo krize z aluminijem in pločevino, vojne…vse te stvari so povzročile, da se zdaj ti avtomobili prodajajo od 35 tisoč evrov naprej. In mi prihajamo na trg z avtomobilom, narejenim v Romuniji, ki temeljeni na Dusterju. Tri leta smo ga razvijali in oblikovali, da bodo ljudje, ki bodo želeli zamenjati svojega športnega terenca razreda C in bodo prišli v prodajni salon, imeli alternativo. Ko bo namreč pet milijonov lastnikov starih športnih terencev razreda SUV-C stopilo v salon in bo cena modela naslednje generacije višja od 36 tisoč evrov, bodo rekli, da nimajo toliko denarja. Takrat bodo pogledali k Dacii. Torej, imamo enak recept kot v razredu B. Zakaj ne bi enake stvari veljale tudi v razredu C? Smo pa vprašali 400 naših strank, kaj si nujno želijo v avtomobilu znotraj tega razreda. Razumeli smo sporočilo, zato smo v Bigsterja vključili dvopodročno samodejno klimatsko napravo, električni pomik prtljažnih vrat, dvobarvno zunanjost, pomično panoramsko streho in še izboljšali materiale. Ker smo ga postavili na obstoječo arhitekturo CMF-B , smo lahko ohranili nižje stroške in posledično lahko ponudimo športnega terenca za 25 tisoč evrov oziroma 29 tisoč evrov, če govorimo o hibridnem pogonu. In predstavili smo ga v Nemčiji, na prodajnem igrišču Evrope.”
Omenili ste Springa. Proizvajate ga na Kitajskem, zato bo s strani Evropske unije deležen višjih carinskih dajatev. Ne le konkurenca drugih proizvajalcev, tudi znotraj skupine Renault je konkurenca vse večja. Bo Spring lahko obstal?
“Glede Springa ne spreminjamo ničesar. To smo pričakovali, zato za nas to ni nikakršno presenečenje. Ne pričakujemo velikih podražitev na ta račun, obvladujemo situacijo. Še zmeraj bomo imeli električni avtomobil s ceno pod 20 tisoč evri in s tem smo zelo zadovoljni. Popolnoma smo ga prenovili in električni avtomobili s ceno pod 20 tisoč evri so kar naenkrat v središču pozornosti. Konkurenca naj kar pride, Spring bo še nekaj časa del naše ponudbe.”
Nameravate zaradi uspeha s Springom razširiti sodelovanje s kitajskimi partnerji?
“Spring je Renaultov model. Proizvajan je bil v Indiji na CMF arhitekturi in je nosil ime Quid. Nato je bil prenešen na Kitajsko v okviru sodelovanja z Nissanom in Dongfengom. Šlo je za sodelovanje treh strani. Potem smo ga vzeli mi, ker se nam je zdelo, da je to pravi model za Dacio. Gre za majhen model z majhno baterijo. Točno to, kar potrebujemo za prihodnost. Verjetno vaše namigovanje glede večjega sodelovanja s kitajsko stranjo prihaja od nedavnega nastopa Luce de Mea, ki je napovedal, da bo pri Twingu prihajalo do širšega sodelovanja in oblikovanja razvojnih poti. Žal vam več ne morem povedati, saj razvojna faza traja 100 tednov. Gre za program, ki smo ga poimenovali Leap 100. Glede na to bodo prvi novi električni modeli pripravljeni leta 2027. A mi sledimo načinu Dacia. Pridemo pozno in naredimo prave odločitve.
Predstavljajte si razpravo pred letom dni o elektrifikaciji. Veliko je bilo rešitev, veliko različnih pogonskih opcij. A tehnologija se razvija zelo, zelo hitro. Seveda jo spremljamo, ampak svojo tehnologijo bomo izbrali konec leta 2025. Renault 5 in Renault 4 sta povsem nova in tukaj imamo dva tehnološka stebra. Vprašanje je, ali bomo izbrali pravo tehnologijo ob pravem času. Zagotovo ne bomo imeli modela z 800 kilometri dosega in z 20-minutnim hitrim polnjenjem. To vse stane. Če izberemo prave stvari lahko kontroliramo stroške. Električne modele bomo morali narediti po načelu Dacie, ampak govoriti o tem je še prezgodaj.”
Duster je vaša zgodba o uspehu. Bo v prihodnje poudarek na Dusterju ali njegovo vlogo prevzema Bigster?
“Duster ni bil nikoli ogrožen. Pred sedmimi leti smo prodali 300 tisoč avtomobilov, zdaj jih prodamo 600 tisoč. Podvojili smo prodajo. Naši kupci ostajajo zvesti znamki, kar 70 odstotkov kupcev Dusterja ostaja zvestih znamki. To pomeni, da bodo prišli nazaj in verjetno kupili še enega Dusterja. A če se odločijo za večji avtomobil, jim ga zdaj lahko ponudimo. Med avtomobiloma ni konkurence. Morate vedeti, da smo prodali 2,5 milijona Dusterjev oziroma med 200 in 250 tisoč na leto. Kupci so točno vedeli, po kaj so prišli. Enako bo pri Bigsterju. Vendar imamo tukaj ob naših kupcih še tri milijone ljudi, ki si želijo večji avtomobil. Zdaj imamo primerno velik model, s primerno tehnologijo. Si želijo več dodatne opreme? Tudi to jim zdaj lahko ponudimo.
Bigster je dražji od Dusterja. Tistim, ki bo predrag, bodo ostali na Dusterju. Drugi, ki si bodo lahko privoščili večji model, pa bodo lahko izbrali Bigster. Ampak Bigsterja nismo izdelali zato, da si bo delil kupce z Dusterjem. Ravno zato smo ga opremili z več opreme, izboljšali materiale, vozno dinamiko in dodali zvočno izolacijo. Želeli smo ga distancirati od Dusterja. Naš cilj ni bil, da naredimo velikega Dusterja.
Naše delo je, da kupcem v evropskih državah omogočimo, da preidejo iz reka ‘Moral sem kupiti Dacio, ker nisem imel denarja’ v ‘Kupil sem Dacio in sem pametnejši kot ti, ravno zato, ker sem kupil Dacio’. V nekaterih državah sem to že dogaja. Francija je le ena izmed njih. Imamo 15-odstotni tržni delež med zasebnimi kupci. Kupiti Sandero ni nič takega, saj to počne zelo veliko ljudi. Toda v primeru SUV-C in v Nemčiji temu ni tako. Prvič, tam Dacie ni. Smo popolnoma novi. In ko pridemo tja z Bigsterjem, nam bo težje zagnati prodajo. Veliko lažje bomo našli kupcev v Franciji, Španiji, Romuniji in Italiji, a tudi v Nemčiji in Veliki Britaniji bomo morali najti rešitve.”
Boste razmišljanje, ki ga uvajate pri Bigsterju, razširili tudi na druge modele? Torej, da se kupci ne bodo odločili za vaš model le zato, ker nimajo dovolj denarja za drugega, temveč zato, ker je to pametna odločitev?
“Naj vam povem kratko zgodbo. Pred dvajsetimi leti, ko smo začenjali, smo naredili model Logan. Verjetno ga poznate, bil je zelo dostopen. Takrat smo govorili, da je zelo osnoven, kar je kul. To pomeni, da takrat nismo dajali veliko poudarka oblikovanju, barvam, pomenu znamke in drugim povezanim elementom. Zelo trdo smo delali na sami znamki. Kjer smo sedaj, smo si želeli biti. Dacia je z vsakim dnem bolj kul, 60 odstotkov naše prodaje so novi kupci. Prihajajo od drugih znamk. Pravimo, da prihajajo od ‘zgoraj’. Ne želijo zapraviti takšne vsote denarja za nov avtomobil, zato si kupijo Dacio. Izberejo racionalno pot, ki je za njih cenejša.
Toda večina, 80 odstotkov, jih izbere najvišji paket opreme, kar je popolnoma kontraintuitivno, kar 8 od 10 vseh prodanih Dusterjev je opremljenih z najboljšim paketom opreme. Torej smo obenem najcenejši in prodajamo modele z najboljšo opremo. To je za kupca odlična rešitev. Zelo soo zadovoljni s tem, kar dobijo za svoj denar, tudi takrat, ko izberejo najdražjo izvedenko. Zato smo začeli razvijati unikatne zelene in kaki barve, ki so jih kupci pripravljeni doplačati. Avto takoj deluje boljše in lepše.”
Besedilo: Gašper Pirman. Foto: Dacia, Avtomobilizem.com.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen