Novice

Kakšna bo bližnja avtomobilska prihodnost?

Vprašanje brez odgovora

Svet je poln Nostradamusov. Vsak, od šanka do Bele hiše, bi nekaj napovedoval. Takšni so seveda tudi na področju avtomobilizma in če kdaj, potem so zdaj še posebej množični, večina pa jih je, jasno, pod vplivom ekologije. A ne glede na to, vsak upa, da bo čez 20 let lahko rekel: »No, evo, sem vedel, sem vam rekel.« Eni bodo imeli ta privilegij (ali bolje: srečo), drugi bodo doma poklapano sklonili glavo, javno pa morda podajali nesmiselne razloge, zakaj so se zmotili.


Kolumna, ki je pred vami, predstavlja prvo formalno sodelovanje ekipe Avtomobilizem.com z znanim in cenjenim slovenskim avtomobilističnim novinarjem Vinkom Kerncem. Uvodni zapis je sam označil z besedami: “Ni propaganda za avtomobile z motorjem na notranje zgorevanje. Je le trezno tehnično razmišljanje o elektromobilih in današnji tehniki.” Zapisane besede odlično opisujejo tudi Vinka, ki v vsem, s čimer se srečujemo v našem delu, neprestano išče tehnično izvedljive in smiselne razlage, ki bi jih lahko sprejel, preden bi jih posredoval svojim bralcem.


Nemogoče je z veliko mero zanesljivosti napovedati (bližnjo) avtomobilsko prihodnost. Že če bi bil dejavnik zgolj stanje oziroma napredek tehnike v rokah inženirjev, ne moremo vedeti, kdaj in kje bo nekdo izumil ali iznašel nekaj, kar bi korenito preobrnilo tok razvoja. Tako pa se je nedavno vmešal nov dejavnik: regulative in zakonodaje držav oziroma zvez držav. Povedano preprosto: če bodo nekje uzakonili prepoved prodaje avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ), bodo tam pač prodajali le elektromobile*.

Veliki možje so morda res težki po svojem značaju in najbrž takšni res morajo biti, da spravijo skozi svoje ideje. Takšen je bil menda Steve Jobs – ohol in nesramen. A je vendarle prekopicnil svet, kakršnega smo poznali pred iPhonom. Takšen je mogoče tudi Carlos Tavares, šef koncerna PSA, katerega življenjsko poslanstvo se zdi, da je preseči drugega Carlosa (Ghosna, šefa Renaulta, Nissana) in tako naprej.

A Tavaresova veličina je merljiva in to ne zgolj v uspehu podjetja, ki ga vodi. Na salonu avtomobilov v Frankfurtu je lani v ožjem krogu novinarjev, ne da bi trznil z očesom, rekel: »Ne vem.« To zmore le velik človek. Vprašanje se je nanašalo na bližnjo avtomobilsko prihodnost – kaj bo poganjalo avtomobile.

Tale elektrika je prišla prehitro. Saj prišla je že velikokrat, navsezadnje je bil, to rad spomnim, prvi avtomobil, ki je uradno izmerjeno presegel hitrost 100 kilometrov na uro, gnan električno in to že leta 1899! Elektrika je tudi nasploh gnala vozilo prej kot bencin. In, če gremo bliže našim časom, v 80. letih je imel Fiat lepo paleto vozil, gnanih zgolj z elektriko.

Kaj je danes drugače? Smo v dobi neslutenega napredka digitalne tehnike in narod pričakuje podobno hitrost tudi v klasični tehniki, pa to pač žal ne gre. Poleg tega smo vsi pod vplivom glasnih govornikov, ki imajo na jeziku vgrajeno besedo ekologija. Iz čisto dobrih namenov je to postala moda. Že nekaj časa trdim, da je ekologija politična, ne pa tehnična veda. Kar ni težko dokazati: politika je ugotovila, da je ekologija veda, ki hitro prepriča ljudi v razviti družbi. In kar je še bolje, izhajajoč iz tega ni težko pobirati denar na njen račun. Ali se politika spozna na tehniko, ne moremo vedeti; vede se sicer, kot bi se ne, a se lahko tudi samo dela, ker ji to pač ustreza.

Nedvomno dejstvo je, da je elektromotor boljši od motorja z notranjim zgorevanjem. Mehanika okoli njega ni vprašljiva, žice tudi ne, nadzorna elektronika pa je tudi blizu optimalne, če že ne čisto tam. Problem je baterija.

Baterija, ki je ekvivalent posodi za gorivo pri MNZ, deluje po načelu kemične reakcije, ne glede na njen tip. In kemične reakcije, vemo iz 7. razreda osnovne šole, imajo neko naravno hitrost poteka, ki jo seveda lahko zaviramo ali pospešujemo, a ne v nedogled. Povedano drugače: polnjenje baterije traja. Mobilni telefon polnimo dve uri. Zdaj si predstavljajte baterijo, ki mora poganjati tono in več težak avtomobil.

Prehitevanje pomeni tudi namerno “pozabljanje” znanih dejstev. Ko se je uporaba turbopuhal v avtomobilih v 80. letih znatno povečala, se je hitro izkazalo, da je treba avtomobil, ki smo ga hitro vozili, pred zaustavitvijo motorja nekoliko ohladiti v prostem teku, sicer gre filigransko izdelano turbopuhalo hitro k vragu. Zdaj, ko “morajo” imeti avtomobili z MNZ zaradi ekologije sistem stop/start, o tem nihče več ne govori. Podobno je s polnjenjem baterij. Elektrotehniki vedo že od leta 1780, ko je gospod Luigi Galvani izumil baterijo, da je baterijo treba polniti z optimalno hitrostjo. Kemija. Danes nam proizvajalci elektromobilov ponujajo možnost hitrega polnjenja. Ki je resnično hitro. In niti ni tako težko: povečaš električni tok, pa je. Kaj pa trajnost baterij? Okej, se pustim prepričati, da so to rešili.

Zahodnjaku s povprečnim znanjem tehnike ni težko prodati: zapelješ ga z elektromobilom, pohodiš plin, motorni navor ga potisne v sedež, pri vsem skupaj pa tak avtomobil nima izpušnega sistema in je med delovanjem precej tih. Uau, si misli, nič emisij. To je to.

Vtakneš kabel, počakaš par ur in se potem voziš brez izpustov. Kot solza čisto. Od kod je pa prišla elektrika?

Pri tem je še vedno odprto vprašanje, kaj je prej in kaj potem. Kako priti do baterije, kako priti do električne energije in kako na koncu stvar pospraviti v zemljo, da ne bo nevarne umazanije. Današnji elektroenergetski sistem v splošnem ni sposoben prenesti polnjenja znatnejše količine avtomobilov. Kje dobiti več elektrike, ko pa že zdaj tarnamo, da je pridobivanje umazano, od vseh elektrarn pa bi imeli le vetrne in sončne celice? Sergio Marchionne, šef koncerna FCA, je nedavno javno izjavil, da bi večji delež električnih avtomobilov nevarno povečal izpust ogljikovega dioksida. Za zdaj ni zanesljive raziskave, ki bi to ovrgla ali potrdila. Morda je res, morda ne, ne vemo.

Ni treba daleč, da naletimo na slabe novice. Pridobivanje sončnih celic je umazano, razgradnja še bolj, izkoristek pa porazen. Tudi tu ima prste vmes kemija s svojimi omejitvami, poleg tega je sonca s tehnične plati dovolj le nekje do višine Alp, gledano z juga. Vetrne elektrarne je lepo videti v drugi državi, imajo pa enega najslabših, če že ne najslabši izkoristek**  med postrojenji, ki jih je izumil človek – od 19,8 : 1 v razmerah, za katere je bila vetrnica načrtovana, do 0, ko je vetra preveč ali ko zrak miruje – poleg tega so velika cokla elektroenergetskim sistemom. Danska, ki se je pred leti noro zavezala vetrnicam in ki ima tudi zares skoraj optimalne pogoje za njihovo izrabo, menda pol leta poceni prodaja odvečno energijo Norvežanom, pol leta pa jo od njih drago kupuje.

Ne bi se bilo slabo vprašati, zakaj pravzaprav silimo z elektromobili, če jih pa, razen (zelo glasne) peščice vernikov, avanturistov, tehničnih frikov, tistih, ki so veseli državne subvencije, in tistih, ki se res vozijo zgolj po mestu in živijo v hiši, nihče noče?

1VK_3439rc
Slaba infrastruktura je pri vsem skupaj v veliki sliki še najmanjši in razmeroma hitro rešljiv problem.

Elektromobili nam v zatečenem stanju tehnike in tehnologij ne prinašajo zanesljivega očiščenja zraka in zemlje, obenem pa nas silijo, da se odpovemo udobju, katerega smo vajeni: polnjenja z gorivom v par minutah in vožnje tudi do 1.000 kilometrov brez vnovičnega polnjenja.

Končno pa, kar bi se morali pravzaprav vprašati že na začetku, se moramo zavedati, da ima tale naša Zemlja eno samo atmosfero. Spravili smo se nad dizle, ker so pri Volkswagnu dokazano (za druge pa še ne vemo čisto natančno) goljufali s podatki o izpustih, a hkrati dobro vemo, da se to z današnjo tehniko da očistiti. Saj Volkswagen zdaj to počne z vpoklici. Torej? In zakaj to pravim?

Prvič, v industrijsko znotraj EU najbolj razviti Nemčiji je za izpuste škodljivih trdih delcev v ozračje*** največ kriva industrija (polovica!), promet skupno (vključno s tovornim) nosi le 14 odstotkov krivde, znotraj tega pa dizelski osebni avtomobili zgolj 1 odstotek. Torej?

In drugič, pred časom so nekje priznali, da skromen napredek (denimo za 0,1 litra goriva na 100 kilometrov manj porabe) pri izpustih v avtomobilski industriji zahteva sto tisoče evrov vloženega kapitala. Na drugi strani tega sveta sta Indija in Bangladeš (in še kup drugih), ki onesnažujeta zrak, vodo in zemljo v tolikšni meri, da bi se tu v Evropi lahko vrnili na Euro1, pa se v celotnem ozračju to sploh ne bi poznalo. Torej?

Smiselno bi se bilo seveda najprej lotiti največjih onesnaževalcev, kjer bi z razmeroma majhnim vložkom ogromno pridobili. Ampak kdo bo raje investiral v tujino kot doma? Bo Volkswagen raje “očistil” kemične tovarne v Aziji (kamor se seli večina svetovne umazane industrije) ali izplačal dividende svojim delničarjem? Ali bi politika raje zakonsko odpeljala del denarja v Azijo ali denar pospravila in hkrati še naprej pobirala davke svojim državljanom, ki “onesnažujejo” z avtomobili?

Ne more biti drugače kot pri tehniki bolj zaupati (ne oportunističnim ali ne politično ali interesno vodenim oziroma plačanim) tehnikom kot politikom. A tehniki še vedno niso odgovorili na vrsto vprašanj; delno zagotovo zato, ker je nanje težko ali v tem hipu še nemogoče odgovoriti, delno pa tudi zato, ker bi bil odgovor drag in/ali ker ga politika (morda pa tudi podjetniki avtomobilskih tovarn) noče(jo) slišati.

In dokler ni (teh) odgovorov, tudi ne bo odgovora, kaj bo čez 20 let gnalo avtomobile. Vemo pa, kaj jih bo čez 50: elektrika, seveda.

Besedilo in foto: Vinko Kernc.

*elektromobil: avtomobil na električni pogon (SSKJ)

**razmerje med pridobljeno energijo in energijo, vloženo v pridobivanje

***podatki nemškega zveznega urada za zaščito okolja (Umweltbundesamt) za leto 2012

 

Mnenja uporabnikov

8 komentarjev za "Kakšna bo bližnja avtomobilska prihodnost?"


Rafaelus
6 leta 26 dni nazaj

Sem bil lani na avtom sejmu, pregledal vse električne. Najbolj sem se nasmejal pri Golfu. Svakinja je dala za bencinarja 19 tisoč ta električcni tako oskubljen da je imel samo volan in disolej 8 cm diagonale pa 32 tisoč. Moraš biti res malo čoh, čoh da bi to kupil. Za ta denar dobiš osnovno verzijo Mercedes 180 C bancinarja. A je to sploh za primerjat. Ko se vozim na dalše razdalje 20 km in več je poraba 6 8 do 7,2 po mestu pa res 11 litrov, pa vseeno peljem se kamorkoli in nisem odvisen on priključka. Bancinskih pa kolker hočeš. Naslednjič grem na sejem 2027 kaj bo tedaj električnega za videt.

drugmirko
6 leta 2 meseci nazaj

stvar je v bistvu zelo enostavna…. kot je že avtor članka povedal, z električnim motorjem ni absolutno nič narobe in je, z načinom in lastnostmi svojega delovanja, debelo superioren motorjem z notranjim izgorevanjem! problem je v tem, kako elektromotorju v avtu zagotovit električno energijo potrebno za njegovo delovanje!
“električni avto” je lahko “takšen” ali pa “drugačen”, v odvisnosti od tega, na kakšen način dobiva el.energijo! čisto iskreno, lahko bi elektriko v avtu delali tudi tako, kot na “dizelski” lokomotivi…. da dizelski MNT poganja generator, ta pa daje elektriko, ki poganja elektromotorje koles! “dizelska” lokomotiva torej ni “dizelska” ampak je “električna”! 😉
trenutno so hudo popularni BATERIJSKI električni avtomobili (BEV)! poznamo pa tudi električne avtomobile na gorivne celice (FCV), ki za pogon, oziroma točne je rečeno, za pridobivanje elektrike, uporabljajo vodik! prvi imajo “napako” v tem, da jih je treba polnit ure in ure, ter v tem, da so baterije pač težke za “okrog prevažat” (kar negativno vpliva na njihov doseg)… drugi pa v tem, da je vodik hudo “zmuzljiva” in v zraku izredno eksplozivna zadevščina!

v vsakem primeru pa bo v prihodnosti prevladal tisti tp pogona, katerega energent, potreben za njegovo delovanje bo imel najvišjo gostoto energije na enoto (recimo, na kilogram) in bo ob tem “čistejši” in vsaj približno tako “varen” in “enostaven” (komot) za uporabo, kot so danes fosilna goriva! najvrjetneje to bo “električni” pogon, vprašanje pa ali bo BEV takšen, kot ga “hypajo” trenutni navdušenci (v kar dvomim) ali bodo sedanje baterije nadomestile grafenske “solid state” baterije, kakšna druga oblika kondenzatorjev, ali bo prevladal FCV na vodik, ali pa Bog ve kaj tretjega…

pskoda
6 leta 2 meseci nazaj

Jaz pa mislim, da je takole. Država zahteva čedalje višji EURO (trenutno je 6) kar proizvajalce stane veliko, ampak avtomobile pa ne morejo podražit 1k€ ali več, zato raje naredijo elektriko in za majhna jajčka hočejo 30k€ ker pač toliko stane.
V vsakem primeru karkoli bo se ceneje ne bomo vozili, ampak prej dražje

6 leta 2 meseci nazaj

Da bodo el. vozila prevlada , mogoče res nekoč še pa dolgo ne, tisti nekoč pa je tudi vprašljiv , ker bodo lahko do takrat našli nek nov sprejemljivejši pogon kot je el. , ki ima vse preveč negativnih učinkov, kot je predolgo polnjenje prekratek domet umazana proizvodnja in pridobivanje sestavin za baterije , nevarni avtomobili v primeru požara , v Avstriji so el. avto gasili kar 5 dni in to usposobljeni gasilci in še in še…. in nakoncu glede na udobje vožnje povsem nesprejemljiva cena, ne vem zakaj bi se morli voziti v mini škatljicah, če se lahko za enak ali celo manjši denar voziš v udobnem avtomobilu na fosilno gorivo.

 
Novi Mercedes-Benzov razred G spet v vrhunski formi
V Ženevi letos ne bomo videli Opla