Spremembe na vidiku. Matematika bo v pomoč.

BPM1885

MBX2017

Vsaj pol stoletja ima kupec avtomobila na izbiro dva glavna tipa motorjev z notranjim zgorevanjem. Vsaka nova generacija kupcev je tako naplavila polemike: bencin ali dizel? Mislim, da bi zdaj že moralo biti jasno, da univerzalnega odgovora ni in ga, dokler bo oboje na voljo, nikoli ne bo. Obstaja sicer najmanj dober, če že ne natančen odgovor, ko gre za posameznika oziroma njegove vozniške navade in izhodišča. Toda tudi ko nekemu ljubitelju dizla (ali bencinarja) na 17 načinov matematično dokažeš, da ta ni zanj, ga bo vseeno kupil in bo zvečine tudi ves čas zadovoljen z nakupom. S čimer pravzaprav ni nič narobe, ravno nasprotno: končni cilj nakupa je zadovoljstvo kupca. Matematika gor ali dol.

Kot ta hip kaže, in tehtnih razlogov je kar nekaj, bomo v bližnji prihodnosti kupci pred dosti bolj zapleteno izbiro: bencin, dizel, LPG, CNG, vodik, elektrika in kombinacije (hibridi). Govorimo o obdobju vsaj enega, če že ne dveh desetletij.

Noben od naštetih ni idealen: eni so neposredno bolj neugodni (da ne rečem strupeni), drugi zahtevajo novo in drago infrastrukturo, tretji terjajo preveč odpovedovanj sedanjemu udobju, vsi so politično obremenjeni (strateške surovine in kot takšne vedno žrtev manipulacij) in tako naprej, vsi pa so za zdaj v neki točki okoljsko neprijazni, ko jih opazujemo od izvora do ponora.

Sonca tudi še ne znamo učinkovito izrabljati (za zdaj gre za silo le nekje od Frankfurta proti jugu), prav tako ne vetra in bibavice.

Kar odpovedati se vozilu pa tudi ne bo šlo – če ne bo prišlo do izpolnitve najbolj črnih ekoloških napovedi.

Scenarij za prihajajoče obdobje bi zato znal biti naslednji. Proizvajalci bodo razširili ponudbo avtomobilskih pogonov, kar sicer v precejšni meri že velja (marsikateri ponuja poleg klasike tudi pogon na LPG, CNG in/ali elektriko), a okoliščine še niso zrele, da bi se alternativa otresla marginalnosti. Tudi človekove železne srajce tu igrajo močno vlogo.

Kupci si bodo morali zato znati izbrati sebi najbolj primeren avtomobil. Da omenim samo skrajnosti: mestne dostave, takšne in drugačne, bodo kupovale elektromobile, prekocelinski transport pa se bo vozil z dizlom. Vmes bo najbolj “napeto” in polemike se bodo razvnele še bolj kot prej omenjena bencin:dizel. In, jasno, kupci bodo spet in znova iskali univerzalen odgovor.

Jaz tu vedno vprašam: kateri kruh je najboljši?

Če izvzamemo zakonske uredbe in prepovedi (kot na primer prepoved vožnje v mestih z dizli), bo pred nakupom najmočnejše orodje v rokah kupca – matematika. A se ni treba bati že na zalogo: zgolj obvladovanje osnovnih računskih operacij. No, pa še malo poigravanja z uporabnimi nalogami. Cilj bo seveda pred nakupom avtomobila izračunati ekonomsko najbolj primeren način pogona. Ne bo težko: cena vozila, zavarovanje, dajatve in podobno, letno prevoženi kilometri, strošek rednega servisiranja, predvideni neželeni stroški (prometna nesreča, odpoved mehanike ali elektronike, …), poraba, cena goriva – pa imamo zmagovalca.

Hočem reči: če ne bo šlo za čustveno izbiro, se bo pač treba poigrati z izračunom, le da bo v Excelovi tabeli (namesto sedanjih dveh) več stolpcev. Toliko, kolikor bo na voljo različnih goriv.

Marsikaj bo hitro znano: veliko uporabnih informacij bo na voljo od tistih, ki si bodo v krajšem času nabrali zadosti izkušenj, da bodo lahko korektno sodili o prednostih in slabostih. Če se ne bo dokončno zgodil črn žurnalistični scenarij (izumrtje tega poklica), bodo to tudi specializirani (avtomobilistični) novinarji.

Na kratko če se je v množici dreves izgubila podoba gozda: namesto med dvema bo pač treba znati najti najprimernejšega med več pogoni. Tako kot danes, le da danes v 99 odstotkih izbiramo med dvema klasičnima. Spremenili se bodo ti odstotki.

Najbrž korenito.

Besedilo in foto: Vinko Kernc.