Hladna deževna novembrska sobota je že v dopoldanskih urah dala vedeti, da bo idrijski superspecial v mestnem središču zahteven. Čeprav bi moral po napovedih dež ponehati v dopoldanskih urah, so se ekipe in obiskovalci, ki jih kljub slabemu vremenu ni bilo malo, lahko le skrivali pod dežniki in šotori. Mene je najprej odneslo po akreditacijo na Mestni trg, kjer so organizatorji (pohvalno!) poskrbeli še za nekaj osnovnih varnostnih napotkov predstavnikom medijev. Potem pa sem se v zavetju nepremočljive jakne odpravila proti šotoru v prepoznavni črno-rdeče-beli kombinaciji Toyotinega Gazoo Racinga. Tam je bilo vse pospravljeno in urejeno, le gneča je bila iz minute v minuto večja. Ekipa je na srečo izkoristila zadnje mirne trenutke za hitro kosilo, potem pa smo vsi vse bolj pogosto gledali na uro in preverjali vremensko napoved. No, vmes je, kot zakleto, prišla še informacija, da na višjih legah v okolici celo sneži – kar pravzaprav ni nenavadno, saj so bile temperature nekje okrog štirih stopinj.
Ker je bil Andrej Jereb kot vodja ekipe stalno v pogonu, med ljudmi in pred objektivi, sem za hiter pogovor ustavila tehničnega vodjo ekipe Matjaža Poropata. Ko sem pohvalila, da kljub zelo omejenemu prostoru deluje vse zelo organizirano, mi je pritrdil in dodal, da so seveda vse naloge znane in vnaprej razdeljene. Vsak član ekipe mora poznati svoje zadolžitve, opremo, ki jo uporablja in kje je kaj pripravljeno, skupaj pa morajo delovati kot dobro utečen mehanizem – povezano in usklajeno. Ko sem od njega skušala izvedeti, koliko časa je potrebno, preden je kandidat pripravljen zavzeti svoje mesto v ekipi, se kot izkušeni maček ni dal: tega se ne da enostavno določiti s številom relijev, temveč je odvisno od posameznika; včasih traja eno sezono, lahko pa tudi dlje. Ob tem je izpostavil, da je v reli dirkalnikih tehnika na najvišji ravni – to pomeni, da je priložnost za delo v ekipi svojevrstna pohvala ter združuje strokovni izziv in občutek pripadnosti. Strinjala sva se, da je sodelovanje na dirkah težko gledati zgolj skozi prizmo finančne računice; v ospredju je kljub vsemu ljubezen do tega športa. Nenazadnje pa zanimanje za reli v zadnjih letih pri nas ponovno narašča in tudi v Idriji je bilo čutiti pospešen utrip mesta, tekmovalcev in obiskovalcev.
Pred začetkom sobotne dirke se je na čelu predtekmovalcev dogajanju za volanom priključil tudi Andrej Jereb, zmagovalec prve izdaje idrijskega relija leta 2001, ki je v serijski različici GR Yarisa po progi zapeljal tri srečne in nasmejane Toyotine nagrajence, za njimi pa še mene. Kaj naj rečem – verjetno bi Andrej progo lahko prevozil z zavezanimi očmi, a sem zelo vesela, da je šel skozi zavoje s pravim razmerjem previdnosti in elegantne dinamike, ker je po cestah pošteno drselo. In prav to je bil verjetno eden od razlogov, da voznik Martin Čendak in sovoznik Jakob Markežič z dirkalnikom Toyota GR Yaris Rally2 žal nista prišla do cilja sobotnega superspeciala. Nekaj minut pred njunim štartom s številko 6 je namreč ponovno začelo močneje deževati, na spolzki cesti in v razmerah slabše vidljivosti pa je Čendak tik pred koncem uvodne hitrostne preizkušnje izgubil nadzor nad dirkalnikom, ki je zdrsnil s ceste in trčil v ograjo na mostu čez Nikovo. Na srečo sta jo oba odnesla brez poškodb. Čendak je v izjavi po odstopu menil, da je šlo za vozniško napako, saj naj bi zaviral nekoliko prepozno in preveč agresivno. Dodal je, da so kolesa zablokirala, dirkalnik je začel drseti, motor ugasnil in nastale situacije ni bilo več mogoče rešiti: “V takih razmerah sva bila le še potnika. Žal mi je takega začetka, saj sem si od tega relija obetal predvsem več testnih kilometrov in informacij, s katerimi bi se lažje pripravil na naslednja tekmovanja. To, kar se je zgodilo, moram dobro prespati in se v dirkalnik prihodnjič vrniti še bolje pripravljen. Lahko pa rečem, da je GR Yaris Rally2 zares izjemen avtomobil in vsak trenutek z njim je v tekmovalnem okolju nekaj posebnega. Avtomobil je zelo hiter in daje veliko povratnih informacij, kar mi daje spodbudo za naprej.”
Splet okoliščin in nekaj smole, a če se vrnem k izjavi vodje ekipe Gazoo Racing Slovenija ob razkritju novega dirkalnika, uvodoma ne gre za rezultate, temveč želijo opraviti svoje delo kot ekipa, se učiti in napredovati korak za korakom. Iz Idrije so se vrnili z dragocenimi izkušnjami po prvem skupnem preizkusu avtomobila, posadke in celotnega moštva, zdaj pa jih čakata analiza in priprava na nadaljevanje tekmovalne sezone spomladi 2027.
Sobotni superspecial je najhitreje prevozila posadka Turk – Kacin v dirkalniku Hyundai i20 N Rally2 pred dvema paroma v dirkalnikih Škoda Fabia RS Rally2 (italijanski Lenzi – Grilli in slovenski Škulj – Ocvirk). Turk in Kacinova sta bila tudi prepričljiva skupna zmagovalca 19. ponovitve Rally Idrija, medtem ko sta naslov državnih prvakov po zaključku zadnje dirke sezone osvojila Mark Škulj in Uroš Ocvirk.
Besedilo: Urška Mihelič. Foto: Dreambig, Urška Mihelič.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen