Aston Martin
Britanci so na prizorišču prvega velikega avtomobilskega salona na evropskih tleh predstavili dva modela. Oba sta še v prototipno-konceptni fazi, a imajo z obema resne namene, da ju spravijo na trg. Sicer, vsaj s stališča prednjega dela avta, delujta oba dokaj podobno, a Aston Martin zagotavlja, da sta to avta povsem različnih zasnov. Prvi, model 003 gradi na znanju inženirjev Aston Martina in strokovnjakov Red Bull Advanced Technologies, koncept Vanquisha pa naj bi bil plod lastnega internega znanja in razvoja.
Prvi premore, podobno kot zastavonoša Valkyrie, karoserijo iz izredno lahkih in pregovorno čvrstih kompozitnih materialov, drugi pa naj bi se bil primoran iz stroškovnih razlogov zanašati na karoserijo aluminijaste zasnove. S tem je Aston Martin tudi posredno in dodatno še neposredno pojasnil strateška položaja obeh v naboru svojih bodočih modelov, 003 je pod Valkyrie, Vanquish pa še pod bodočim 003.
AM-RB 003 so Britanci pospremili še z zagotovilom, da ga žene hibridni pogonski sklop na bazi V6 turbobencinarja hišne zasnove. Z njim naj bi serijski 003 premogel vozne lastnosti in zmogljivosti, primerljive celo z aktualnimi hiperšportniki. Na drugi stani so glede motorizacije bodočega Vanquisha še bolj skrivnostni. Zanjo pravijo samo, da naj bi serijska izpeljanka Vanquisha iskala sebi podobne v podobi McLarna 720S in Ferrarija F8 Tributo. Glede na to, da imata oba preko 700 KM, je zato edino logično pričakovati podobne motorne zmogljivosti tudi od V6 motorizacije, ki naj bi jo premogel ta. Glede na to, da imata oba tekmeca turbo V8 agregata, je mnenje strokovne javnosti izven meja Aston Martina, da bo ta iz šestvaljne zasnove prišel do 700+ »konjev« ali s kombinacijo stratosfersko visokovrtečega se značaja motorja (kot ga premore recimo Valkyriejev V12) in turbopomočjo ali pa z neke vrste hibridnostjo, kot jo Angleži napovedujejo že 003. Sami pri tem polagamo več možnosti slednji opciji, saj bi šlo za neke vrste stroškovno bolj sprejemljivo »dušenje« zmogljivega agregata.
BAIC Arcfox
Kitajski BAIC ima v Španiji razvojno raziskovalni center. Slednji je pripravil dve izpeljanki Arcfox GT, ki je izstrelek v zares pravem pomenu besede. Vsa štiri kolesa prvega ženejo štirje ločeni elektromotorji. Ti postrežejo s skupno kar 750 kilovati oziroma 1.020 KM moči. Tako motorizirana raketa za nizko letenje naj bi rabila za pospešek do stotice samo 2,59 sekund. Naj spomnimo, da je to teritorij zloglasnega Chirona in podobnih »snetih sekir«. A kdor misli, da je ta močnejši od dvojice, se gladko moti. Beseda teče o tako imenovani cestni različici Street Edition, nad njo pa obstaja še dirkaška različica s pomenljivim imenom Track Edition. Slednji naj bi pogonsko silo ravno tako zagotavljal paket štirih motorjev, ki ženejo vsak svoje kolo. Skupno naj bi razvili kar 1,2 megavata pogonske moči ali bolj domačih, a zato nič bolj predstavljivih, 1.632 KM.
Zadeva se na digitalnem papirju bere sila fascinantno in kaže, kakšni potenciali motornih zmogljivosti se odpirajo z elektrifikacijo avtomobilskih pogonov. Kažejo pa po drugi strani tudi na skrajno nenasitnost človeka po vedno več in več. Obseg (ne)smiselnosti te nenasitnosti na nek način prikazuje tudi BAIC na spletni strani, kjer so za 1,2-megavatno dirkaško različico »pozabili« navesti podatek o pospešku do stotice. Sklepamo, da zato, ker je ta komaj omembe vredno krajši kot od cestne verzije, ali pa sploh ni. Seveda pa dopuščamo tudi možnost, da se kot posamezniki z razmeroma omejenim vpogledom v izredne in skrajne razmere fizikalnih zakonov, ki veljajo pri takšnih voznih pogojih, motimo. Če se, se bomo posuli s pepelom takoj ko nam BAIC dokaže nasprotno.
Bentley
Britanci naj bi za svojo zadnjo pridobitev črpali navdih iz bogate dirkaške preteklosti, natančneje, bolj iz začetnega obdobja njihovega uveljavljanja. Posebnež z imenom Continental GT Number 9 Edition, tako kot vse druge posebnih serije in dodatki, namenjeni nadgradnji običajnih Bentleyev, služi slavnostni počastitvi stoletnice podjetja, ki ga je davnega leta 1919 ustanovil Walter Owen.
Žal se je izkazal posebnež za še eno dekorativno nadgradnjo obstoječega modela brez vsakršnih tehničnih dodelav ali izboljšav. Osnovo naj bi snovalcem posebne izpeljanke Continentala GT nudil dirkalnik Sir Henryja »Tima« Birkina iz leta 1930, ki je imel, kot ima novodobni poskus njegove reinkarnacije, številko 9 na motorni maski. Poleg drugih dodatkov in okraskov zaznamuje Number 9 Edition še košček lesenega okvirja sedeža Birkina iz »Blowerja«.
Bugatti
Ne samo Bentley, tudi Bugatti slavi letos obletnico in sicer že 110. po vrsti. V njeno počastitev so pripeljali v Ženevo dva modela, posebno izpeljanko Chirona 110 Ans in svojevrstni unikatni model. Poimenovali so ga La Voiture Noire ali po slovensko Črni avto. Ta pod novo oblikovano lupino skriva kompletno tehniko Chirona s to razliko, da je ta prilagojena bolj za sproščeno križarjenje kot za dirke. Oblikovno naj bi zunanjost avta vlekla vzporednice z legendarnim Type 57SC Atlantik iz leta 1936. S slednjim ima novinec skupno okrasno in osvetljeno linijo vzdolž celega avta. Linija, ki na orignalu loči na dve polovici tudi vetrobransko steklo, so na svojevrsten domiseln način v novodobnem poskusu reinkarnacije legende poustvarili s pokončno nameščenim prednjim brisalnikom. Samega stekla namreč niso izdelali iz dveh delov, so pa ga navidezno »ovili« okoli prednjih stebričkov A.
Cena, pravite? Bugatti je z njo prekosil tudi samega sebe, saj je z 11 milijoni evrov (brez davka) to najdražji nov avto na svetu. Jih imate? Kar obdržite jih, saj je La Voiture Noire edini primerek, ki ga je Bugatti izdelal in še tega po naročilu za znano stranko. In ja, avto ji predajo takoj po zaprtju vrat salona v Ženevi.
Ferrari
Daleč najnovejša atrakcija na Ferrarijevem razstavnem prostoru je nedvomno čisto sveži F8 Tributo. Avto, pri katerem se poznavalci ne morejo znebiti občutka, da je dejansko le še ena osvežitev že enkrat prenovljenega modela 458. Puristi ob tem zavijajo z očmi, a treba se je zavedati, da slednji le redko krojijo prodajni uspeh avtomobilskih znamk, Ferrarija še toliko manj. Zato tistim, ki si ga bodo lahko privoščili, ne bo dosti mar ali gre pri F8 Tributo dejansko za nov avto ali le osvežen model. Na pogled deluje nov, njegovi glavni podatki in tehnični opis pa se povrh vsega berejo kot ena najlepših avtomobilskih pravljic. Ob vsem tem ne dvomimo, da bodo petičneži stali v vrsti zanj in da jih bodo zato prodali, kolikor jih bodo lahko izdelali.
GFG Style
Koncept Kangaroo je vsekolesno baterijsko gnan elektro avto z dvema elektromotorjema, skupno močjo 483 KM in 600 Nm, ki pospeši do stotice v kratkih 3,8 sekundah, visokozmogljivemu značaju dvosedežnika primerna pa je tudi obljubljena najvišja hitrost preko 250 km/h. 90-kilovaturna baterija naj bi mu omogočala domet poreko 450 km. Čeprav deluje Kangarooo na pogled bolj urejenim cestam namenjen štirikolesnik, zagotavlja GFG Style, da je pripraven tudi za spopadanje z vsakršnim terenom. Naprednost njegove gradnje stavi na lahkotnost, okretnost in prilagodljivst vzmetenja (nastavljiva oddaljenost trebuha od tal med 14 in 26 centimetrov).
Avto zaznamuje nosilna konstrukcija iz aluminija, čeznjo pa je poveznjena lupina iz še lažjih ogljikovih vlaken. Za slednjo so značilne zapeljive poteze, ozka žarometa in zadnje luči ter kupejevska silhueta s kupoli podobno razpotegnjeni streho vrh sodobno zasnovanega in razkošno oblikovanega kokpita. Okretnost novinca zaznamuje štirikolesni volan, GFG Style pa trdi, da se bo moč s Kangaroojem zapeljati kmalu po ženevskem salonu. Pri tem s svojo komunikacijo niso bili dovolj natančni, da bi bilo jasno, ali pomeni to samo testne vožnje potencialnih kupcev z namenom pobiranja rezervacij ali dejansko tudi že nakup.
Ginetta
Akula je superšportnik, ki naj bi zmogel preko 300 km/h in stal (v Veliki Britaniji z vključenimi dajatvami) 340.000 funtov oz. preračunano skoraj 400.00 evrov. Za ta denar vam Britanci zagotavljajo edinstveno izkušnjo ob nakupu avta, ki vključuje tudi predstavitveni celodnevni obisk podjetja in možnost preizkušnje dirkaške Ginette B58.
Ime Akula, tako vodilni mož podjetja Lawrence Tomlinson, so izbrali, ker je to ruski izraz za morskega psa in ker je to hkrati ime družine ruskih bojnih jedrsko gnanih podmornic. Kopensko Akulo žene šestlitrski atmosferski V8, ki naj bi zmogel postreči s kar 600 KM in 700 Nm. Ob lastni masi 1.150 kg, zadnjem pogonu in šeststopenjskem sekvenčnem menjalniku naj bi zmogel pospešiti tudi do 320 km/h, podatka »do sto« nam pa žal niso zaupali.
Izdelali naj bi vsega 20 primerkov, od katerih jih je 12 že obljubljenih (njim) znanim kupcem.
Hispano Suiza Cars
Hispano Suiza Cars je španskega porekla – njen vodja je celo pravnuk enega od ustanoviteljev podjetja. V Ženevo so pripeljali svojo vizijo novodobne Hispano Suize, baterijski električni superšportnik z nazivno močjo dveh elektromotorjev 1019 KM, ki (presenetljivo) ženeta vsak po eno zadnje kolo.
Tako motorizirana Carmen (kot je športniku ime) naj bi rabila do hitrosti 100 km/h manj kot tri sekunde in zmogla drveti najhitreje 250 km/h (elektronsko omejeno). Ta trenutek naj bi imel prototip še 80-kilovaturno baterijo, a do malo serijskega stanja avta bo ta zmogla največ 105 kWh, kar naj bi zadoščalo z eno polnitvijo za največ 400 km dolgo pot. Navkljub baterijski zasnovi in zajetni moči bo Carmen z lastno maso 1.690 kg razmeroma lahka, kar gre pripisati načrtni lahki gradnji s pretežno uporabo ogljikovih vlaken. Ime Carmen je modelu nadel aktualni vodja podjetja, Miguel Suqué Mateu, v počastitev svoji materi, ki je za Hispano Suizo skrbela do njegovega prevzema vajeti podjetja.
Izdelati naj bi nameravali vsega 19 enot, zanje bodo zahtevali po 1,5 milijona evrov, prvo od vseh pa naj bi predali v roke prvemu srečnežu poleti 2020.
Sicer pa poskušata nekdanjo slavo španske Hispano Suiza obuditi kar dve podjetji, kljub temu da smo v Ženevi kljub drugačnim napovedim zasledili samo prvo. Drugo, Hispano Suiza Automobile Manufaktur AG, izhaja iz nemško govorečega področja in se poskuša prebiti z modelom Maguari HS1 GTC. Pogonski sklop Maguarija je V10 agregat, ki zelo verjetno ni plod lastnega znanja in dela temveč je najbrž sposojen bodisi pri Lamborghiniju (Huracan), še prej pa pri Audiju (R8 V10). Neodvisno od tega sta mu primaknjeni električno gnani mehanski puhali, ki pomagata agregatu do končnega rezultata 1070 »konj«. Tako motoriziran Maguari HS1 GTC naj bi rabil do magične stotice vsega 2,8 sekund, zračni upor pa se s pogonsko silo izenači šele pri meji 379 km/h. Hispano Suiza Automobile Manufaktur AG pravi, da so ime za novinca povzeli po štorklji iz južne Amerike, kar ponazarja tudi stiliziran »kipec« na nosu avta. Snovalci pri svoji komunikaciji sicer ne govorijo na glas o tem, a glede na podobo avta in njegovo pogonsko srce je zelo verjetno, da gre pri njem za predelavo osnove bodisi Audija R8 ali Lamborghinija Huracana.
Koenigsegg
Koenigsegg je spet dokazal, da je mojster izboljševanja vsega že tako odličnega. Tokrat je to dokazal s čisto novim modelom Jesko, ki bo nasledil Agero RS.
Je pa gospod Christian tokrat izbral posebno ime za novinca, saj je Jesko ime njegovemu očetu, kateremu pripisuje izjemne zasluge, da je mali proizvajalec izjemnih superšportnih izstrelkov danes tu, kjer je.
Glavne novosti Jeska so še močnejši petlitrski V8 turboagregat, ki se ponaša s t.i. ploščato ročično gredjo in svojevrstno izvedbo nadtlačnega polnjenja motorja. Pred dvemi turbopuhali so namreč namestili dodatno električno puhalo, ki, tako Christian von Koenigsegg, popolnoma izničiti učinek turboluknje v spodnjih motornih vrtljajih. Z uporabo običajnega 95-oktanskega neosvinčenega goriva razvija novi agregat »le« 1.280 KM, če pa ga uporabnik napaja z gorivom E85, razvija 1.600 KM in 1.500 Nm.
Na tem mestu raje ne bomo pogrevali teme o smislu in nesmislu človeške nenasitnosti, temveč raje postregli s podatkom, da naj bi Jesko zmogel peljati najhitreje 300 milj na uro ali 482 km/h, a bo za to rabil aerodinamičen paket, ki mu bo zagotavljal manj aerodinamičnega upora, kot ga povzroča aerodinamični paket s predstavljene izpeljanke avta. Ta postreže s približno 800 kilogrami pritiska ob tla pri 250 km/h, 1.400 kg pri 230 km/h in 1.400 kg pri največji hitrosti. Za Jesko, ki bo zmogel preko 480 km/h, bodo morali namreč namestiti aerodinamični paket, ki bo zagotavljal manj pritiska ob tla in v isti sapi predstavljal tudi manjši aerodinamični upor.
Von Koenigsegg je izpostavil tudi Jeskova izredno lahka platišča, ki so jih razvili v hiši, in dvosklopkovni menjalnik »Light speed«. Njegova posebnost je plod interne rešitve brez običajnih sinhronskih obročev, izredno lahke gradnje, z zmožnostjo bliskovitih pretikanj in tudi neposrednih preskakovanj prestav. Koenigseggova rešitev naj bi tehtala (z vsemi vključenimi komponentami) samo 90 kg. Razlog, da so šli v njegov razvoj, so izhodiščni preračuni, ki so kazali, da bi primerno močan menjalnik dvosklopkovne zasnove tehtal okvirno 200 kg.
Napovedali so skupno proizvodnjo 125 Jeskov, letno naj bi jih izdelali 40 do 50, v zameno zanj pa bodo pričakovali 3 milijone dolarjev. Znesek, kateremu bo treba dodati še vse dajatve.
Lamborghini
Sprva je kazalo, da bosta glavni zvezdi na Lamborghinijevem razstavnem prostoru čisto sveža Huracan Evo in Huracan Evo Spyder. S prvega so zadnje tančice skrivnosti potegnili januarja letos, z drugega le nekaj dni pred odprtjem salona. A potem so nas presenetili s še enim brezstrešnikom, Aventadorjem SVJ Roadster.
Tako kot sta tehnično oba Huracana Evo identična (V10, 5,2 litra, 470 kW, 640 KM, 600 Nm, 7-stopenjski dvosklopkovni menjalnik in štirikolesni pogon) in ju loči samo trda ali zložljiva streha nad glavama potnikov, je podobna zgodba tudi z Aventadorjem SVJ in njegovo roadstersko opcijo (V12, 6,5 litra, 566 KW, 770 KM, 720 Nm, 7-stopenjski dvosklopkovni menjalnik ISR in štirikolesni pogon).
Huracan Evo Spyder je od kupeja počasnejši do stotice za 0,2 sekunde (2,9 proti 3,1), do dvesto 0,3 sekunde (9,0 proti 9,3), na dovolj dolgi cesti pa bosta uspela nabrati enako končno hitrost (325 km/h). Podatki Aventadorja SVJ Roadster pravijo 2,9 sekund do sto (0,1 sekunde počasneje kot kupe), 8,8 do 200 km/h (0,2 s počasneje), najhitreje pa naj bi zmogel 350 km/h,medtem ko za kupeja pa pravijo, da zmore preko 350 km/h, a ne navajajo konkretne številke.
Prodaja obeh Huracanov Evo bo stekla kmalu po zaprtju salona v Ženevi s cenami dobih 183 oziroma dobrih 202 evrskih tisočakov. Za Aventadorja SVJ Roadsterja bodo morali potencialni kupci pripraviti najmanj 387.000 evrov, teh pa ne bo več kot 800, saj so Italijani omejili proizvodnjo.
Manifattura Automobili Torino
V Manufatturi Automobili Torino ali na kratko MAT so letošnjo Ženevo izkoristili za predstavitev serijske izpeljanke njihovega Stratosa. Tega so sicer samo leto dni nazaj predstavili še kot prototip v zaključni fazi razvoja. Zanj odkrito priznavajo, da je osnovan na Ferrariju F430 Scuderia, vključno z njegovim 4,3-litrskim 540-»konjskim« V8 s 519 Nm navora. Bistven odklon od njega, če odmislimo najbolj očitno zunanjo podobo avta, je še zamenjava robotiziranega menjalnika Scuderie za običajno ročno različico.
Vsakdo, ki si želi novodobnega Stratosa, ga MAT pozove, da si najprej priskrbi originalni model F430 Scuderia. MAT ponuja tudi možnost, da to skrb po pooblastilu kupca prevzame namesto njega. Ko je darovalni avto enkrat zagotovljen, sledi še pol milijona evrov in sama pretvorba Ferrarija v Stratos se lahko izvede.
Pri tem je MAT v Ženevo letos pripeljal dejansko prva dva od prodanih primerkov, ki gresta po zaprtju salona naravnost do lastnikov, prvi v Nemčijo in drugi v ZDA.
McLaren
600LT Spyder je že peti McLarnov model, ki nosi naziv Longtail (LT). V Ženevo so Britanci pripeljali dve izpeljanki, »osnovni« model in različico, pripravljeno s posebno pozornostjo njihovega oddelka MSO.
Pričakovano je skupen obema pogonski sklop s 3,9 litri gibne prostornine, dvemi turbopuhali in 600 KM ter 620 Nm navora. To se prevede v pospešek do 100 v vsega 2,9 sekundah in 8,4 sekundah do 200 km/h (0,2 sekunde počasneje kot kupe) ter največjo hitrost 324 km/h (315 km/h s pospravljeno streho). Napredna zasnova nosilne konstrukcije avta iz ogljikovih vlakenj je narekovala zmeren 50-kilogramski pribitek k lastni masi avta v primerjavi s kupejem 600LT, kar je med drugim posledica dejstva, da niso namenili niti grama mase dodatnim ojačitvam avta.
600LT Spyder je na voljo za najmanj 255.000 evrov (pred davki), pri McLarnu pa so ponosni, da je kar polovica kupcev kupejevskih 600LT posegla po dodatkih MSO, zato so ponudili tudi novincu to opcijo. Njeno bistvo je seveda dekorativna nadgradnja modela z nepreglednim naborov dodatkov in okraskov iz lahkih ogljikovih vlaken in še nekaterih elektronskih dodatkov, kot je recimo MTT – McLaren Track Telemetry.
Mercedes-AMG
Tudi veliko ime, kot je Mercedes-Benz, ni izostalo z letošnjega nabora športnikov. V Ženevo je Mercedes-AMG pripeljal dvosedežni GT R v brezstrešni Roadster izvedbi. Kot pri kupeju, je njegovo bistvo navit V8 biturbo bencinar s 585 KM in 700 Nm navora. Do stotice rabi 3,6 sekunde, največja hitrost pa je še vedno vratolomnih 317 km/h. Od kupeja GT R je ohranil tudi aktivni paket aerodinamike s prilagodljivim spojlerjem pod prednjim odbijačem in ravno tako aktivnimi rešetkami v spodnjem delu odbijača, ki v odvisnosti od hitrosti vožnje usmerja tok zraka pod avto ali pa na stran, proti kolesom.
Ni nam povsem jasno, a kaže, da ima Mercedes-Benz v zadnjem času zelo rad posebne serije. Kljub temu, da Mercedes-AMG GT R Roadster niso pospremili s kakšnim paketom »Final Edition« ali »Special Edition«, ga bodo vseeno izdelali v razmeroma omejeni nakladi 750 ponovitev. Uradno cena zanj še ni podana, a upoštevajoč, da je cena »osnovnega« GT R Coupeja v Sloveniji 248.000 evrov in da znaša doplačilo za zložljivo streho roadsterja GT približno 18.000 €, se lahko nadejamo slovenske cene za AMG GT R Roadster okoli 265.000 evrov.
Mole Automobile
Mole Automobile je ustanovila italijanska oblikovalska hiša Umberto Palermo Design. Medtem ko se Mole ukvarja predvsem z nadgradnjami in raznimi dodatki za modele drugih znamk, so v Švico pripeljali lasten izdelek. Tega so poimenovali Mole Contruzione Artigianale Almas, na kratko mu pa pravijo samo Mole Almas.
Dvosedežni športnik meri v dolžino 4,73, v širino 1,98 in v višino 1,22 metra, kot že fotografije razkrivajo pa gre za koncept avta z zadaj sredinsko nameščenim motorjem, ki naj bi bil v osnovi napajan z vodikom, a so se v razvojni fazi odločili ponuditi trgu tudi opcijo bencinskega motorja. O zmogljivostih, tako motornih kot tudi voznih, so Italijani zaenkrat še skrivnostni, kot so tudi glede notranjosti avta, saj je pogled vanj na razstavljenem eksponatu onemogočala neprozorna črna zasteklitev.
Mole pravi, da bo Almasa ponudil trgu v omejeni nakladi ob prodajnih pogojih in v času, ki ga bodo javnosti zaupali enkrat v bližnji v prihodnosti.
Morgan
“Počivaj v miru Plus 8, dolgo živi Plus 6,” bi lahko rekli Angleži ob njihovi novi stvaritvi. Model, ki je, četudi pravijo sami drugače, grajen na temeljih, postavljenih s Plus 8. Glavna razlika med predhodnikom in novincem je v številki, ki označuje tudi število valjev motorja. Prej jih je imel osem, razporejenih v obliki črke V, zdaj jih je šest in razvrščeni so v ravni črti. Prvi je prihajal iz hiše BMW in tudi po novem bo Morgan zalagal z B58 turbobencinskim trilitrskim agregatom BMW. Gre za isti motor, ki žene BMW-jev sveži Z4 in tudi Toyoto Supro 21. stoletja. Prevedeno v konkretni številki pomeni to 340 KM in 500 Nm. Sprva bo združen z večkrat pohvaljenim 8-stopenjskim menjalnikom iz hiše ZF, a obljubljajo, da pripravljajo tudi ročno opcijo menjalnika. Spodobna motorna moč, podkrepljena z razmeroma skromno lastno maso avta (1.075 kg), se na cesti odraža v po potrebi zelo poskočnem nastopu. Pospešek do 100 km/h naj bi trajal kratkih 4,2 sekund, največja hitrost pa 267 km/h.
V današnjem času je kar malo težko verjeti, a Plus 6 je po kar 19 letih čisto prvi zares nov model, ki so ga Angleži predstavili po Aeru 8 v letu 2000. V nasprotju z napovedmi, da bo v celoti aluminijast, pa Morgan zagotavlja, da se njegova nosilna arhitektura pravzaprav zanaša na mešanico elementov klasičnega lesa in sodobnega aluminija. Od varnostne opreme se ponaša samo s protiblokirnim ABS-om, ostalo je prepuščeno voznikovemu znanju in zmožnostim. Tudi s stališča računalniških zaslonov v kabini ostaja Morgan zvest tradiciji in se zanaša na klasične merilnike, obilico lesa in preprosto oblikovanje, sredi katerega izredno moderno oblikovana izbirna ročica menjalnika kar nekako izstopa. Izdelali naj bi približno 300 primerkov, cena zanj se prične pri 77.995 funtih (približno 90.000 evrov).
Piëch
Oblikovno se trudi biti Mark Zero, kot se imenuje prvi konceptni model sina Ferdinanda Piëcha, klasični grandtourer. Temu pritrjuje retro izgled z dolgim pokrovom »motorja«, kratko in nizko kabino z dvojimi vrati za njim ter kratkim previsom preko zadnjih koles. Gnan je strogo električno, baterija hlajena in greta z zrakom je nameščena v dno avta in med sedeža v predor, kamor so pri tradicionalno gnanih avtih pospravljeni menjalniki s pogonskim kardanom, ter po napovedih dovolj zmogljiva, da ob lastni masi pod 1.800 kg pride do 500 km daleč z eno polnitvijo.
4.432 milimetrov dolg kupe ženejo trije elektromootrji, vsak s po 204 KM. Eden je sredinsko nameščen spredaj in žene obe kolesi, zadaj pa vsako kolo žene svoj. Dobrih 600 KM naj bi tako dovoljevalo 3,2-sekundni pospešek do 100 km/h in največjo hitrost 250 km/h.
Piëch pravi, da naj bi platforma novinca dovoljevala snovanje tudi razmeroma enostavno in cenovno sprejemljiv dodatnih izpeljank, kot sta recimo limuzina ali celo SUV. Kdaj bo ugledala serijska različica luč sveta in za kakšen denar, nam v tem trenutku še niso hoteli zaupati.
Pininfarina
Marcus Korbach pravi, da je uvodno zanimanje za popolnoma novo izključno električno gnano Battisto na drugi strani Atlantika preseglo vsa pričakovanja, zato so zdaj svoj fokus in promocijo usmerili na evropski trg ter pripeljali Battisto oziroma njen prototip v Ženevo. Nobeno presenečenje ni, da bo tudi v Evropi Pininfarinin prototip požel val navdušenja, saj ga spremljajo številne številke superalativov: 1.900 KM, 2.300 Nm navora, pospešek do sto v manj kot dveh sekundah, največja hitrost preko 300 KM/h, ki naj bi jih dosegel v manj kot 12 sekundah in to vse brez lokalnih emisij CO2 ter z dometom za preko 450 km z eno polnitvijo (120-kWh baterija nameščena v obliki črke T vzdolž sredinske avta in za sedežema).
Vsega skupaj naj bi jih izdelali samo 150, 50 za ZDA, 50 z Evropo in 50 za azijske trge ter trge na Bližnjem vzhodu. Začetek prodaje je časovno postavljen v leto 2020, cena pa na vsaj dva milijona evrov (pred davki).
Puritalia Automobili
Ustanovitelj in šef Purista Automobili Paolo Parente pravi, da njihove Berlinette ne kupiš, ampak je izdelana v skladu s tvojim naročilom. Identično, kot je veljalo v zlatih časih izdelave italijanskih po naročilu izdelanih avtomobilov. Dodal je še, da svojih vozil ne prodajajo, temveč jih predajo v skrb in uživanje posameznikom, ki znajo ceniti in razumeti pozornost do detajlov, ki jim jih vdahnejo pri snovanju in nenazadnje tudi pri sami izdelavi. Kot zanimivost pri tem omenimo, da izdelava in lakiranje komponent iz ogljikovih vlaken terja kar 800 ur natančnega dela strokovnjakov podjetja iz italijanskega Napolija.
Berlinetta je priključni hibridni superšportnik z optimalno masno razporeditvijo med premama 50:50 in sistemsko močjo pogonskega sklopa 965 KM ter 1.248 Nm. Tega dostavi kombinacija V8 agregata v nosu in dodatnega elektromotorja, nameščenega ob zadnjo premo. Nad delovanjem hibridnega sistema naj bi bdela umetna inteligenca po imenu Puritalia eMozione, ki naj bi se znala prilagajati voznikovemu značaju ter načinu vožnje. Glavni podatki o zmogljivostih pravijo: pospešek do 100 v 2,7 sekundah, največja hitrot 335 km/h in največ 20 km strogo električnega dometa, kar je posledica majhne baterije s kapaciteto samo 5,2 kWh.
Izdelali nameravajo le 150 Berlinett, zaradi časovno dolgotrajnega procesa izdelave in individualne obravnave vsakega kupca se pričakuje, da bodo ti omejeni na le najbolj izbrani poznavalce in zbiratelje. In še cena – vse se začne pri znesku 553.350 € (brez davkov).
Singer
Američani se sicer v Ženevi niso pojavili na lastnem razstavnem prostoru, ampak so se pridružili Michelinu na njihovem. Razlog za tem je, da so Francozi dobavitelj pnevmatik Pilot Sport Cup 2 za njihovo zadnjo poslastico z imenom DLSA ali na dolgo Dynamic & Lightweight Study, ki je osnovana na Porschejevem 911. Singer trdi, da pri snovanju niso prepustili ničesar naključju, saj so se posvetili čisto vsaki najmanjši podrobnosti avta tako s funkcionalnega kot tudi z dekorativnega stališča. Srce Singerja DLSA pa je seveda pri Williams Advanced Engineering razvit štirilitrski atmosferski bokserski in zračno hlajeni šestvaljnik s kar 500 »konji«, ki jih dosega pri stratosferskih 9.000 vrt/min.
Američani pravijo, da je treba gledati na DLSA kot neke vrte ultimativni izraz prvovrstnega okusa in poosebljenosti avta za kakršnokoli ceno. Singer tako zanj pričakuje najmanj poldrugi milijon evrov, izdelati pa jih nameravajo samo 75.
TechArt
Specialist za tuning Porschejev je v zadnjem modelu, GTstreet RS, vzel za osnovo Porsche 911 tipa 991.2 Turbo S in iz njegovega šestavljnika iztisnil dodatnih 190 KM moči. S tem je zrasla motorna moč na skupno 770 KM, navor pa je poskočil na 920 Nm. Te številke se na cesti prevedejo v zmogljivostne številke 2,5 sekund do sto, 8,1 sekund do dvesto, medtem ko je največja hitrost omejena na 340 km/h. Steven Ratz, tehnični direktor TechArta, pri tem dodaja, da je v primeru nameščenih posebnih dirkaških pnevmatik na dirkališču lahko avto odprt do največ 360 km/h.
Na avtu so izboljšanim motornim zmogljivostim prilagodili tudi aerodinamični paket, ki obsega kopico dodatkov iz ogljikovih vlaken, nameščenih povsod, kjer je bilo to smiselno.
TechArt namerava ponuditi trgu le 10 ponovitev GTstreet RS izstrelkov. Cena? Drobiž! V Ženevi razstavljeni eksponat so cenili na 380.000 evrov, a v njihov zagovor je v tej ceni vključen tudi nakup izhodiščnega avta, Porcheja 911 Turbo S.
Zenvo
Danski butični proizvajalec dirkalnikov je na zahodu Švice pokazal svoj hiperšportni in dirkališčem namenjeni TSR-S. Razstavljeni model je odet v Grotta Azzura modro barvo, ime, ki naj bi ga navdihnila slavna istoimenska jama na otoku Capri. Peter van Rooy, vodja trženja pri Zenvu, pravi, da je vsako od njihovih izredno redkih vozil izdelano po željah stranke, prisluhniti pa se trudijo res čisto vsaki želji. Kljub temu, da so njihovi avti za dirkališča, kjer poleg surove moči šteje tudi vsak gram mase, so jih tako na željo kupca že opremili tudi s klimatsko napravo, multimedijskim sistemom in celo hidravličnim sistemom za prilagajane višine avta. V Ženevi predstavljena izpeljanka ima, zopet na izrecno željo kupca, nameščeni celo čelni varnostni blazini za voznika in sovoznika. Tovrstne dodatke po besedah van Rooya strankam ne zaračunavajo posebej, temveč jih uresničijo kot neplačljivo opcijo.
Sredinsko nameščen 5,8-litrski V8, podprt z dvemi mehanskimi puhali, razvija največ 1.193 KM moči in 1.100 Nm navora. Do pogonskih koles se pogonska sila prenaša skozi 7-stopenjski sekvenčni menjalnik, razvit na dirkališču z mislijo na neizprostno dirkaško uporabo. Tako motoriziran Zenvo TSR-S skoči do 100 km/h v 2,8 sekundah, mimo meje 200 km/h “pade” po kratkih 6,8 sekundah, pospeševanje pa elektronska blokada ustavi pri 325 km/h. Svojevrstna posebnost TSR-S je še njegov aerodinamični paket; v osnovi gre za zadnji spojler, ki pri zaviranju po zaslugi hidravlike prevzema nalogo zračne zavore, med ovinki pa po zaslugi dodatnega mehanizma za prečno nagibanje krilc vzpostavlja dodatno centripetalno silo. Z njim dosega TSR-S zavidiljive prečne pospeške, predvsem v hitrejših ovinkih.
Proizvodnja TSR-S že poteka, a naj bi v primerjavi z drugimi avtomobilisti šla zelo počasi. Na letni ravni izdelajo namreč vsega skupaj samo pet unikatov.
Avtomobilizem.com (Vir in foto: proizvajalci.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen