Verjetno si lahko mislite, kako sem razveselil svojega osemletnika, ko sem dan pred odhodom na travi pred hišo za preizkus, učenje (in vsak slučaj) raztegnil šotor, v Joggerju postavil posteljo in na streho namestil prtljažni kovček. Tako sem eno noč, še preden smo odšli proti Bosni, prenočeval parkiran na domačem travniku, na raztegljivi postelji v zadku enoprostorske Dacie.
Hitro privajanje
Na koncu se mi je zdelo kar pametno, da sem opravil hiter test. Uradna navodila za sestavo šotora niso prav vzorno zamišljena in zapisana. Nekajkrat sem zamočil, a mi je na koncu le uspelo – moja nagrada je bil dragocen vpogled v postavitev velikega šotora z dvema predprostoroma, ki imata na sredini spalnico. Je pa po drugi strani postavitev postelje za dve osebi v zadku Joggerja sila preprosta. Tudi tukaj sem si pomagal z uradnim video posnetkom, a bi bil postopek tudi brez tega res intuitiven in hiter. Sprednja sedeža sem pomaknil povsem naprej, brez da bi moral spreminjati položaja naslonjal. Podrl sem zadnjo klop in potem pomaknil drsne lesene nosilce, ki so pritrjeni na osrednjo leseno škatlo. Nanje sem položil dno postelje in na koncu še namestil blazine, ki služijo za mehko spalno podlago. Dacia ne obljublja preveč – trajalo je le nekaj minut, da se je Jogger spremenil v mobilno spalnico. Ob prvem postavljanju sem se še malo lovil, tudi v drugo še ni šlo čisto gladko, tretje postavljanje pa je bilo že tako hitro, kot da bi to počel celo življenje.
Za tiste, ki jih ne moti trše ležišče
Naj takoj povem, da so blazine relativno trde. Sam imam sicer rad trše ležišče, a je bila podlaga za stopnjo ali dve preveč asketska tudi za moj okus. Ker sva s sinom noč pred odhodom preživela v Joggerju na travniku za hišo, sem hitro dodal še eno blazino na vrh, pa sva spala kot kraljeviča, le brez zrna graha. Daciin spalni paket, šotor in zavese za stekla so del linije dodatne opreme InNature in njihov nakup ni pogojen s paketno različico ali motorizacijo. V spalnem paketu je vključena vzmetnica velikosti 190 x 130 centimetrov – ko je nameščena, v Joggerju ostane še 60 centimetrov prostora do strehe. Povsem dovolj za dve odrasli osebi in brez strahu pred občutkom utesnjenosti.
Pozorne oči bodo hitro opazile, da je bil Jogger na fotografijah opremljen s paketom opreme Extreme. Del tega paketa je edinstvena zelena barva s kontrastnimi bakrenimi dodatki. Od preostalih paketnih opcij se razlikuje tudi po drugače obarvanih pragovih, stebričkih B, platiščih in posebni grafiki na boku vozila. Extreme prinaša spremembe tudi v notranjosti. Novo je sivo oblazinjenje, ki je bilo razvito posebej za bolj zahtevne (ali zelo nerodne) uporabnike. To pomeni, da je odpornejše na praske, udarce in umazanijo. Gumijasti talni tepihi imajo odtisnjen topografski zemljevid, vse skupaj pa popestrijo kontrastno obarvani bakreni zračniki.
Samopolnilni hibridni pogonski sklop pri skupini Renault in posledično Dacii služi kot zamenjava za dizelski motor; 1.600 prevoženih kilometrov je bil pravi pokazatelj, kako se lahko ta elektrificiran moderen pogonski sklop kosa s pregovorno varčnim in z navorom bogatim dizlom. Seveda nisem mogel iz svoje kože ter sem redno preverjal porabo. Morda kot zanimivost: strešni kovček je v porabi dodal malenkost več kot pol litra. Prej je Jogger Hybrid na večinoma avtocestnih vožnjah porabil 4,5 litra goriva (brez avtoceste in po regionalnih cestah je bila poraba 4,1 litra), po namestitvi kovčka in polnem prtljažniku pa 5,1 litra. Ko smo natovorili vso prtljago, se je poraba po Bosni, kjer ni bilo voženj po avtocesti, gibala pri petih litrih. Pot domov po hrvaških avtocestah je porabo dvignila na končnih 5,4 litra. Ne vem, kakšna pričakovanja imate, a v mojih očeh je to pod črto odlična poraba goriva. Res je, da se je potrebno zaradi povsem samosvoje zasnove menjalnika nekoliko privaditi vožnji z Renaultovim hibridom, a mu nikakor ne morem oporekati varčnosti. Lahko si mislite, kako zelo so bili presenečeni lokalni prebivalci mest na naši avanturi, ko se je mimo njih neslišno pripeljala Dacia. Električni in elektrificirani avtomobili so tam izjemna redkost. Prevladujejo nemški avtomobili, ki bi jih z veseljem pograbili ljubitelji mladodobnikov, če bi le našli kakšnega v dovolj dobrem stanju.
Odličen partner za pobeg v neznano
Spalna rešitev v Joggerju žal ne prinaša le prednosti. Nekaj je tudi pomanjkljivosti, ki jih odkriješ še preden se odpraviš na pot v neznano. Prvi izziv je prtljaga. Ob lesenem zaboju (v njem je sicer presenetljivo veliko prostora, a večino zavzame šotor), je prtljažnik bistveno manjši. Na zaboju so potem še zložljive blazine za spanje, kar pomeni, da potnikom ostane prostora le še za kakšen kovček ali dva. Ko postaviš posteljo, pa ta shranjevalni prostor izgine – ali je potrebno vso prtljago dati na sprednja sedeža ali pa v šotor zunaj. Potem so tukaj še digitalni merilniki. Ker imaš zaradi postavljenega šotora in zračenja odprta prtljažna vrata, se digitalni merilniki ne ugasnejo takoj, temveč šele po dvajsetih minutah. Do takrat pa je znotraj moteče svetlo.
To so morda nekoliko moteče podrobnosti, ki jih hitro spoznaš in prilagodiš svoj način bivanja v Joggerju. Sam sem še vedno pozitivno presenečen, kako dobro je izkoriščen prostor in kako preprosta je izvedba. Kot sem opazil na naši poti, je po kampih veliko parov potovalo le s šotorom in manjšim avtom. Angleži, Italijani, Srbi, Slovenci celo Bolgari in Romuni so bili naši “sosedje” za eno noč. Rešitev, kot jo ponuja Jogger, je v primerjavi z njihovo precej bolj elegantna za takšen način potovanja in znatno pripomore k temu, da je izkušnja na koncu prijetna.
Žal se je naše potovanje kljub drugačnim načrtom zaključilo predčasno. Pa ne zato, ker bi se skregali, kdo bo spal v Joggerju in kdo v šotoru. Neznosna vročina in spremljajoča otroška viroza sta poskrbeli, da smo pot zaključili nekaj dni prej. A nič ne de, Brin je izkoristil priložnost in sva za konec še eno noč preživela v Joggerju na travniku za hišo. V miru in na hladnem.
Preden zavijete v Bosno se ustavite v Željavi
Za tiste, ki so že razmišljali o podobni avanturi, še nekaj utrinkov s poti. Mi smo se še pred Bosno na mojo željo ustavili pri zapuščeni letalski bazi Željava. Osupljivo, strašljivo in skrivnostno hkrati. Priporočam ogled vsakomur, ki ga zanimajo podobni utrinki iz preteklosti, tuneli in celotno področje je prosto odprto za javnost. Kar nekaj kamperjev je bilo parkiranih na pristajalnih stezah in ob velikanskih odprtinah, ki vodijo pod goro.
Za uvod: vsa jezera in reke so mrzli, zato je obisk morda bolj smiseln v drugi polovici poletja, ko se malo ogrejejo. Reka Una je imela pri naši prvi postojanki, blizu Štrbačkega buka, 17 stopinj celzija. Drugo počivališče je bilo pri Plivskem jezeru v Jajcu. Voda ni bila bistveno toplejša, a smo naleteli na precej več ljudi in očarljivo staro mestno jedro. Od tukaj smo hitro pobegnili proti jugu. Naš naslednji cilj je bilo Ramsko jezero. Našli smo si mirno lokacija povsem ob vodi in smo bili navdušeni tako nad čudovitim mestom kot tudi priložnostmi za okoliško raziskovanje in kopanje. Gre za 15 kvadratnih kilometrov veliko umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo reke Rame leta 1968. Pod vodno gladino se je zaradi tega posega v naravo znašlo kar 20 naselij z več kot 1.100 različnimi objekti, zato so morali s tega področja izseliti skoraj dva tisoč ljudi. V času našega postanka ob njem se je gladina jezera znižala za skoraj deset metrov. Kot so povedali domačini, je povsem običajno, da gladina jezera močno niha. Potreba po vodi za proizvodnjo elektrike pri jezu je vedno enaka, zaradi suše pa v jezero ne doteka nova voda. Nekoč naj bi se po njihovih besedah gladina jezera znižala celo za 50 metrov.
Od tam smo se odpravili proti mestu Livno. Tam bi morali na bližnjih planotah opazovati divje konje, a nam je ta načrt žal splaval po vodi zaradi nepričakovane viroze. Tako smo se odpravili nazaj in po približno 1.500 prevoženih kilometrih zapeljali na domače dvorišče. Ostali so nam lepi spomini in kakšna ideja za naslednjo avanturo.
Besedilo, fotografije in video: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Dacia Jogger kot avtodom: kako se je izkazal na počitniški avanturi?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Lepo je prebrat tudi tak (praktičen) prispevek, pogrešam edino ceno dodatne opreme; če se navede v testih, bi bilo najbrž smiselno tudi tukaj?
Za mladino je tole super. Me pa zanima naslednje: ali lahko zapreš vrata prtljažnika in zakleneš avto ne da bi bilo treba podirati šotor?
Šotor pripneš s trakovi in namenskimi klipsnami na avto. Na strešni nosilec, na platišča. Ko rabiš avto odpneš in odpelješ. Jaz sem samo kakšen kamen dal na ta del šotora, da ni plapolal v vetru, ko sem ga odpel. Vse ostalo ostane postavljeno.