Kdo je kriv za nastalo situacijo?
Krivca je v takšnem primeru skoraj nemogoče najti, saj se dejavniki med seboj prepletajo, prav tako pa tudi inštitucije, ki so odgovorne za nadzor in preprečevanje takšnih dogodkov. Za nastale razmere so v največji meri kriva pomanjkljiva infrastruktura, precejšnje število avtocestnih priključkov, slab zdravstven nadzor nad problematičnimi vozniki in nedosledno vseživljensko učenje prometne kulture.
Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi, je na okrogli mizi povedal, da sta bila v lanskem letu sta bila OKC in PIC obveščena o 200 vožnjah v nasprotno smer, na katera so policisti odreagirali v povprečnem reakcijskem času 7,9 minute. V intervencijah so zaustavili 26 vozil in voznike kaznovali s kaznijo 1.200 evrov in z 18 kazenskimi točkami.
V lanskem letu sta se na slovenskih avtocestah zaradi vožnje v nasprotno smer zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom, kjer so umrle tri osebe. Obema nesrečama je botrovala vinjenost voznika, od vseh 26 vozil, pri katerih so pravočasno posredovali policisti, pa je bilo 10 voznikov mlajših od 60 let, 9 jih je bilo starih med 60 in 70 leti, 7 voznikov pa je bilo starejših od 70 let.
Problem je večplasten
Med udeleženci okrogle mize je bil tudi Ulrich Zurin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri DARS-u, ki je med drugim povedal: ”Potrebno je sodelovanje širšega kroga. Že v preteklosti smo v tem širšem krogu sodelovali s policijo, fakultetami, zdravstvom, AMZS-jem in ostalimi organizacijami. To sodelovanje moramo še bolj ojačati, kajti napake, ki se pojavljajo na avtocesti, niso le rezultat slabe infrastrukture, temveč tudi na strani določene vrste voznikov, starejših, mladih, več se da storiti v avtošolah, vrtcih in ostalih ustanovah.”
Ne le DARS, tudi ostali udeleženci so se strinjali, da je problem večplasten in bi bilo za preprečitev tega pojava potrebno izboljšati marsikateri dejavnik, ne le infrastrukturo. Med glavne vzroke vožnje v nasprotno smer štejejo vožnjo pod vplivom raznih substanc, psihične in druge zdravstvene težave in v manjši meri tudi objestnost voznikov.
123 priključkov za 540 kilometrov avtoceste
Nataša Kovše z DARS-a je kot največji problem za modernizacijo avtocestnega križa in njegovih priključkov dejala, da jih imamo v Sloveniji kar 123, kar bi močno dvignilo stroške prenove in posodabljanja infrastrukture. Veliko je tudi odvisno od cestninskega sistema, ki je trenutno še vedno v mirujoči fazi in zaenkrat ni videti, da bi se karkoli premaknilo v drugo smer.
Kot smo prebivalci na sončni strani Alp že navajeni, situacijo otežijo še nedodelani predpisi, ki so bili sprejeti že več kot 12 let nazaj. Z gradnjo avtocest smo pričeli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in se pri sestavljanju pravil opirali na pomanjkljive stare jugoslovanske predpise. Pravilnik je bil sprejet leta 2005, takšen kot je pa daje malo pozornosti avtocestni infrastrukturi. Gradbeniki so se tako opirali na nemški načrt, ki je zadovoljil minimalne standarde varnosti, vendar je z leti postal zastarel in neučinkovit. Že leta 2003 je zato projektant Boris Stergar z ekipo pripravil predpise za gradnjo avtocest, vendar jih slovenska vlada ni potrdila in so še naprej v uporabi nemški predpisi.
Je rešitev možna z uporabno radarskih sond in indukcijskih zank?
Trenutno ne obstaja nobena praktična rešitev, s katero bi lahko efektivno in hitro ustavili voznika, ki zapelje v napačen izvoz na avtocesti. Grabljice, ki preluknjajo pnevmatike vozila, so lahko nevarne za udeležence v prometu, prav tako, pa ni varna niti uporaba pogrezljive platforme.
Slovenske avtoceste so sicer kar osemkrat bolj varne od običajnih regionalnih cest, a še vedno pogosto vidimo in slišimo, da je nekdo zašel na nasprotni vozni pas. Pri DARS-u poudarjajo, da je potrebno k problemu pristopiti celostno in preko opozorilnih tabel in signalov voznike opozoriti na vozilo, ki se vozi proti njim v nasprotni smeri. Naslednje leto bodo ravno zato namenili večji delež proračuna za izgradnjo novih portalov nad avtocesto in znakov, razmišljajo pa tudi o vgraditvi novih opozorilnih lučk na izvozna mesta.
Podobne težave imajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer letno zaradi voznikov, ki vozijo v nasprotno smer, umre 1.500 ljudi. Temu želijo narediti konec, zato so pripravili nacionalni program, s katerim želijo zmanjšati število tovrstnih nesreč. V raziskavi so ugotovili, da je več kot polovica teh voznikov za volanom pod vplivom raznih substanc, skoraj trideset odstotkov jih je prekomerno utrujenih, le petina povzročiteljev nesreč pa je bila v času prekrška v povsem običajnem stanju.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman. Video: DARS.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen