A začnimo na začetku. BMW je v trenutku, ko je ponudil ta potovalno enduro srednjega razreda, nevarno (skoraj) napadel lastnega kralja, 1200-kubičnega bokserskega endura R 1200 GS Adventure. Kanibalizem najhujše sorte, bi rekli eni. Drugi bi odvrnili, da se ponudba razširja in končno lahko izberejo tudi kaj lažjega, a podobno uporabnega in inženirsko naprednega. Ter seveda šest tisočakov cenejšega!
Vsestranski kiklop
63-kilovatni (85 KM) dvovaljnik vzporedne zasnove se napaja iz 24-litrskega rezervoarja za bencin. Pri obljubljeni porabi 4,3 l/100 km bi vam to dalo več kot 500 kilometrov avtonomije, v realnem življenja pa, denimo, zelo blizu 400. Zmore vaša zadnjica toliko v enem kosu? Na tem motociklu to morda ni težavno, saj je zasnovan udobno, sedež je dovolj prostoren, predvsem pa primerno solidno oblazinjen, da dolge proge niso problem – če ste le opremljeni z nahrbtnikom, iz katerega lahko pijete tekočino kar med vožnjo. Sicer pa pač postanek vsakih 100 ali 150 kilometrov, nekaj požirkov vode, fotka ali dve, navdušenje nad samim seboj, in urno naprej …
Gospodar ceste in terena
Krmilo je široko in med vožnjo deluje lahkotno, tipke na njem pa uravnavajo izjemno koristne funkcije – od ogrevanja ročic v hladnem vremenu do nastavitve režima delovanja zavor (prilagojeno za cestne razmere ali za terensko vožnjo, ko potrebujete boljši nadzor nad zadnjo zavoro), zraven pa še uravnavajo elektronsko vodeno kakovostno vzmetenje. Vzmeti so spredaj in zadaj daljše, s hodom 230 oziroma 215 mm pa omogočajo udobje tudi na zelo neravnih terenih. K udobju veliko pripomore tudi veliko, 21-palčno prednje kolo. Offroad, kolikor ga upamo voziti mestne srajce, nikoli ni problem. Vožnja na odprtih cestah je v zadovoljstvo, menjalnik prijeten, nadzor nad vozilom pa vedno odličen – le pri najvišjih hitrostih zna malo zajadrati, saj je visok in ima manj čvrsto vzmetenje. Vetrobran je srednje velik in deluje dobro, enduraška zaščita dlani pa poskrbi, da so prsti tudi v blatu in dežju dobro zaščiteni ter optimalno opravljajo svoje nadzorne funkcije. V temi vklopimo meglenke, ki okrepijo svetilnost proti tlem – v vremenu brez megle pa nezasenčen žaromet sveti daleč naprej. Idealno za nočno vožnjo!
Pelji me tja daaaaleč
Kamorkoli potujete, boste prispeli odlično založeni s potrebščinami – k temu pripomorejo pločevinasti kovčki s prostornostjo dnevne sobe, ki spominjajo na najbolj trpežno vojaško opremo, imajo čvrste ključavnice in so tako zelo vodotesni, da v njih ni priporočljivo prevažati domačih ljubljenčkov, razen če so to kamni z naslikanimi obrazki. Dodatne zaščitne cevi varujejo motor pred poškodbami na terenu. Z nameščenimi kovčki se bo sicer nekoliko težje prebijati med vozili na Celovški, takrat pač uporabite nahrbtnik, kovček za pritrditev na zadnjem sedežu ali torbo, ki se namesti na prednji del motorja.
In kako se zares pelje?
Idealen motocikel za slovenske ceste. Okreten v zavojih, dober na terenu – kakršna postajajo slovenska vozišča, odkar vzdrževalcem primanjkuje denarja za obnavljanje – visoko nameščen sedež, s katerega vidite dlje in ga upravljate bolj suvereno ter vas tudi drugi prej vidijo, ter učinkovit, kadar je treba močno zavirati. Nenazadnje: varčen je, z nizko porabo pod 5 litrov na 100 km.
00:05, Vršič, dež in strele
Ko sem skozi vizir prešteval milijone dežnih kapelj tam čez Vršič sem se radovedno oziral, od kje mi bo na zadnji sedež skočil medved ali me vsaj srepo pogledala sredi ceste stoječa lisica. Oba bi se sicer morala prestrašiti hi-tech kiklopa, ki samozavestno ropota skozi neurje. Ob mirnem drdranju dvovaljnika sem si mrmral vse možne heavymetalske komade, v mislih hvalil bavarske inženirje za razsvetljavo in se navduševal nad vodljivostjo v mokrem. Bil sem vesel, da lahko varno upravljam mrcino po mokrih serpentinah zdaj gor, potem dol, z odprtim vizirjem, ker se je komaj kaj videlo, in se navduševal nad vodotesnostjo kovčkov, v katerih sem imel suha oblačila, da se preoblečem nekje na pol poti, najraje ob golidi vročega čaja.
Predvsem sem pa bil vesel, da sedim prav na tem dvokolesniku. Varnost, zanesljivost in udobje so bili takrat izjemnega pomena – kljub razmeram sem užival v vožnji.
Bi zanj plačal 14.067 evrov? Oh, ja!
Nasvet #8 za cestne užitke: Ne podcenjujte narave
Tokraten izlet je dal misliti marsikaj. Predvsem denimo na to, kako zelo smiselno je riniti z glavo skozi zid in se odpravljati na pot tudi kadar dežuje in na poti divja neurje. Odgovori so lahko zelo različni. Če se zelo mudi in je to edini način, da uredite nekaj zelo pomembnega, potem dobro premislite, kako bo pot potekala, kaj se vam lahko pripeti, kako boste ukrepali in kako najmanj tvegati. Ste dovolj toplo oblečeni? Imate nadomestna oblačila? Ste kondicijsko in tehnično dovolj pripravljeni?
Če res ni nujno, vožnjo v tako mokrih razmerah vseeno odsvetujem. Če se da počakati, da deževje mine, da se oblaki razkadijo, da strele nehajo padati vsevprek, da se zdani – potem to storite. Tako boste ne le bolj varni na poti, pač pa bodo vaši bližnji bolj mirni. Zagotovo ni nikomur prijetno, če se zavéda, da mu ljuba oseba nekje v dežji na motociklu nabira kilometre.
Pravilo seveda velja tako za motocikliste, kot avtomobiliste!
Besedilo in foto: Simon Ručigaj
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen