Oblika je sveža in prijetna – a vse je v podrobnostih …
Avtomobil deluje prepoznavno, simpatično, zaobljenih linij, pravšnje dolžine in s panoramskih steklom zelo samosvoje, skratka vizualnih argumentov je za nakup dovolj. Vseeno se zdijo manjša, čeprav vseeno še vedno 16 palcev velika »navadna« platišča in pnevmatike nekam nebogljena proti tistim iz prvega testiranega C3 s 17 palci, manj posebno vozilo deluje tudi zaradi danes manj modnega kroma, ki manjka tako pri obrobah okoli motorne maske, pri nosilcih ogledal in drugje.
Veliko prostora, dobre rešitve, a skoraj nič prestiža …
Notranjost je svetla – zahvaljujoč (doplačilnemu) panoramskemu steklu, ki ga je moč zastreti in navkljub temni tkanini na izdatno nastavljivih, a nekam mehkih sedežih s kratkim sedalom. Prostora spredaj ne zmanjka, to je ena večjih prednosti vozila – dovolj ga je tako v višino kot v širino. Ergonomija bo tudi zelo različno raslim ustrezala – volan ima izdaten pomik, prestavna ročica »paše« v roko. Instrumenti so dobro pregledni in berljivi tudi v močnem soncu, le na vrhu sredinske konzole je, opremi primerno, skromnejši ekran, ki zna prikazovati manj informacij, tudi radijski sprejemnik je skromnejši. Materiali sredinske konzole se zdijo nekam (trdo) plastični, a nič ni »kritično«.
Zadaj je prostora veliko, a seveda raje vozite dva kot pa tri potnike. Vsem na zadnji klopi pa bo manj po meri nekam nejasno kontuirana oblika sedal in precejšna trdota sedežev, je pa res, da je, morda tudi zaradi tega, še lažje tretjinsko povečati že v osnovi velik prtljažni prostor. Ta je eden največjih v razredu. Pri obilni (in težki) prtljagi velja upoštevati sorazmerno visok nakladalni rob in dejstvo, da, sploh, če je tovor velike dolžine, dno prtljažnika ni povsem ravno.
Oprema zadošča
Opremski paket tendance ne pomeni prestiža, a dovolj opreme za varnost (štiri varnostne zračne blazine, varnostni zavesi, ABS) ter več kot le solidno opremo za udobje (ročno klimatska naprava, tempomat, elektrika za stekla, ogledali, osrednjo ključavnico, usnje na volanu …). Nerazumljivo v serijski opremi manjka ESP.
Motor ni osnovni, a se zdi, da je, menjalnik je le povprečen
Drži, da je v ponudbi še šibkejši agregat, a 1,4-litra prostornine in »le« 75 »konjev« ne napoveduje zmogljivostnih presežkov. Motor iz spodnjega dela ponudbe teče kultivirano, se najvišjih vrtljajev vsaj malo brani, čeprav jih kdaj le moramo »uporabiti«, kljub temu, da je dovolj odziven tudi »spodaj«. Zaradi sorazmerno »na dolgo« preračunanih razmerij petstopenjskega menjalnika je namreč potrebno pogosteje posegati po prestavni ročici – ta žal teče le povprečno gladko, če želimo loviti ritem, sploh po obvoznicah in na avtocestah. Drži pa, da so zmogljivosti v mestu in tudi na regionalki, sploh še, če ne vozimo venomer polnega avta (potnikov), osnovnemu namenu dovolj. Tam, na regionalki namreč, je tudi poraba zmerna, ob priganjanju (sploh na avtocesti) pa lahko zleze tudi preko devetih litrov, kar je preveč.
V vožnji – odlična mešanica mehkobe in vodljivosti
Hvalili smo lego in »obnašanje« na cesti že v prvem testu C3 in tudi tokrat bomo delili pohvale. Volan, čeprav lahkoten za vrtenje na mestu, omogoča dovolj natančno vodenje v ovinkih, kjer sorazmerno dolga medosna razdalja in prej mehko kot trdo nastavljeno vzmetenje vzbuja suverenost in zaupanje. Kljub mehkobi, ki prevladuje – manjše in manj nizkopresečne pnevmatike ublažijo še več grobih udarcev ter izboljšujejo smerno stabilnost, je avto moč voditi tudi bolj agresivno, dinamično, brez da bi nas bilo strah, da bomo »pristali v grabnu«. Le občutek na zavornem pedalu se nam bo takrat, ob priganjanju, zdel nekam nedoločen, zavore se ob resnih zahtevah začno »utrujati« in pojemek pada. Vseeno se pozna, da praktično enako podvozje in vzmetenje zlahka streže tudi precej večjim motornim močem.
Pod črto
Čeprav nekam skromnejše opreme in s praktično osnovnim motorjem tudi ta C3 ponuja oblikovno samosvojost, pohvalno prostornost kabine in prtljažnika, praktično posebnost v tem razredu – panoramsko steklo ter vozne lastnosti, ki so ene bolj harmoničnih na trgu, še posebej če vam »več šteje« udobje, kot drzno podenje med ovinki. A tudi za to ima Citroen odgovor, tudi v ponudbi modelov C3. Še cena? Konkurenčna, čeprav na »zgornji meji«.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Citroën C3 tendance 1,4i airdream"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Mam enakega doma. Ista barva, ista oprema in moram rečt po 4000 km: super, mehno, udobno, poraba 6, 7 litra (vozi ženska, mešani cikel). Motor je dovolj, saj potegne, če je potrebno. Ne vem, kaj bi rad avtor tega članka – raketo. Cena pa: reci in piši 10.590 € in ne 13.000€. Popusti in malo barantanja. Aja pa še ESP ma za to ceno. Prevmatike pa ima 185-60-15 in ne 195-55-16.
LP
Napaka v tehničnih podatkih. Motor ima 8V in ne 16V.
Drugače pa všečen avto. Žal pa vstopni motorji nikoli niso optimalna varianta.
Enako opremljenega sem vozil, le da je tistega poganjal 90-konjski HDI, ki se je odrezal odlično. O tem motorju, 1.4 B ne bi izgubljal besed; ne razumem, kako si Citroen (pa tudi Peugeot) lahko dovoli vgrajevanje motorja, starega 12+ let v avto, zasnovan leta 2009. Kot kaže, bencinski motorji pri PSA grupi niso ravno zelo moderni…
Zelo velika pohvala gre kvaliteti materialov v notranjosti, opremljenosti vozila že pri najnižji stopnji opreme (mislim, da z izjemo ESP-ja noben konkurent ne ponuja take serijske opreme), pa tudi ceni. Sicer od povprečja cenovno ne odstopa, vendar ob takem izdelku in ob tem da je zelo drugačen od drugih konkurentov ter na nek način poseben, tega denarja definitivno je vreden.
V članku novinar graja kratek sedalni del, a sam tega nisem opazil – visok sem 190 cm.