Več kot trikratnik razlike v cenah testne Dacie in testne Škode na stran, Romun je tudi po zunanjih dimenzijah v slabšem izhodiščnem položaju. Njegova skupna dolžina je s točno dvema milimetroma pod 4,5 metri kar dva decimetra krajša kot meri Kodiaqova senca (skoraj 4,7 m). V višino ima Romun s 1,679 milimetri celo 3 milimetre več kot Čeh, pri čemer je Kodiaqovi privzdignjeni terenski zasnova pripisati del krivde za višinski naskok Lodgyja v notranjosti. Konkretna razlika ju loči tudi v širino, kjer je Škoda kar 13 centimetrov širša od Dacie. Zato pa opisani merski naskok zunanjih karoserijskih dimenzij v kabini kar nekako izpuhti.
Ne drži tempa
V prvi in drugi vrsti tako oba postrežeta s podobno višinsko razkošnostjo. Tudi v širino se Daciinim trem potnikom v drugi vrsti sedežev ni treba bati pretirane utesnjenosti, saj je tam, po zaslugi mersko skromnih in preprosto oblikovanih vratnih oblog, podobno veliko prostora kot v Škodi. Jasno razvaja Kodiaq potnike v drugi vrsti z bistveno več vzdolžnega prostora kot Lodgy, a gre to pripisati vzdolžni nastavljivosti njegove sedežne klopi, ki se jo lahko posledično pomakne izdatno proti zadnjemu delu vozila.
Romuni so ob predvidoma bistveno skromnejšem razvojnem proračunu, deloma pa tudi iz čiste pragmatičnosti, po tretjinah deljivo srednjo klop fiksno pritrdili v dno Lodgyja in jo s tem oropali vsakršne možnosti vzdolžne nastavljivosti. V primerjavi s povsem nazaj pomaknjeno klopjo v Kodiaqu je posledično v Lodgyju bistveno manj kolenskega prostora, a vseeno dovolj, da jih bodo za naslona prednjih sedežev z lahkoto »pospravili« tudi odrasli. Razmerje se spremeni v Lodgyjevo korist, ko je srednja klop v Kodiaqu pomaknjena povsem naprej. Takrat je tam celo nekaj manj kolenskega prostora kot v Romunu. Povsem v zadku pa Škoda preprosto ne more držati Lodgyjevega »tempa«.
Presenečenje
Romunu sicer lahko štejemo v minus dejstvo, da sta šesti in sedmi sedež pravzaprav združena v klop, medtem ko gre v Kodiaqu za ločena sedeža. Posledično ju je moč v slednjem uporabljati neodvisno enega od drugega, v Dacii pa to pač ne gre. Zato pa štejem Dacii v plus, da je se da prav takšno klop tudi povsem odstraniti iz vozila, kar bistveno izboljša uporabnost njegovega prtljažnika. Ko sem se prvič preizkusno prebil do zadnjih sedežev, sem povrh vsega presenečeno ugotovil, da je za mojih 1,84 metra telesne višine tam pravzaprav dovolj prostora v vse tri smeri. Koleni sem imel na udobni, čeravno ne ravno razkošni razdalji do naslona srednje klopi. Stopali sem lahko pospravil pod sedalo klopi in tudi v širino je bilo za komolca dovolj prostora.
Povsem spodobno
Za razliko od precej dražjega Kodiaqa, kjer šesti in sedmi potnik nimata možnosti dodatnega prezračevanja z odprtjem stranskih stekel, je to v Lodgyju omogočeno s preprostim mehanizmom na zapah. Medtem ko ima Kodiaq zračnike tudi v drugi polovici potniškega prostora, se je Dacia prisiljena zanašati izključno na vstop svežega zraka v čisto prednjem delu kabine. A se je tudi ta v teoriji omejena funkcionalnost izkazala za neupravičeno. V času dveh daljših izletov, opravljenih v sončnih in prijetno toplih pomladanskih dnevih, se namreč hčeri nista nikoli pritožili, da bi jima bilo vroče ali da bi imeli slab zrak. Upoštevajoč njuno »rahlo« občutljivost je to zame potrditev, da je rešitev romunskih inženirjev povsem spodobna in več kot primerna za vsakodnevno uporabo.
Nič več, nič manj
In takšnih »spodobnosti« najdemo v Dacii Lodgy še kar nekaj. Že v mojem zapisu o Sanderu 0.9 TCe Stepway sem zabeležil, da zaznamujejo romunske izdelke vsesplošna pragmatičnost, enostavnost in cenovna dostopnost tehničnih rešitev. Te pod črto sicer res ne postrežejo z navidezno mamljivostjo bleščečih in lesketajočih se oblikovalsko izpopolnjenih elementov, a so tam, imajo svoj namen in mu tudi povsem dobro služijo. Nič več in nič manj.
Dober začetek
Lep dokaz temu je vsesplošna urejenost potniškega prostora. Materiali v njem delujejo, brez presenečenja, nekoliko ceneno in na otip trdo. Prevladujoča črnina, vključujoč zadržano oblikovano armaturno ploščo in vratne obloge, se ne trudijo navdušiti z oblikovnimi presežki. Je pa Romunom uspelo vdelali vanje kar nekaj uporabno velikih odlagalnih prostorov. Že res, da v njih ni nikakršne protizdrsne obloge, ki bi preprečevala nenadzorovano ropotanje odloženih drsečih predmetov med vožnjo, a so tam in to je dober začetek. Navsezadnje lahko človek kupi različne vrste tovrstnih podlog za nekaj evrov, predal ali odložišče pa je v avto, če ga ni tja vgradil proizvajalec, bistveno težje in dražj naknadno vgraditi v lastni režiji.
Najsvetlejša točka …
… testnega primerka je bila v mojih očeh 80-kilovatni 1,5-litrski turbodizel. Motorček že res ni pretirano tih ali kultiviran. Medtem ko se ima za prvo deloma zahvaliti praktično neobstoječi zvočni izolaciji v Lodgyju, je druga predvidoma posledica izredno omejenih razvojnih stroškov, ki bi bili potrebni za zadnje fine nastavitve in medsebojno uskladitev sestavnih komponent. Pri tem sem namreč dobil občutek, da razvojniki preprosto pograbijo razpoložljive in čim cenejše komponente ter jih sestavijo v delujočo celoto, brez da bi jim potem v testni fazi posvetili pretirano veliko časa za optimizacijo in prilagoditve.
Ugodno
Nedvomno štejem 1.5 dCi-ju v velik plus ugodno porabo goriva, saj sem jo sam v obdobju testa z lahkoto držal okoli 5,5 litrov »na sto«. Bistveno preko šestih litrov je pobegnila samo ob zares neusmiljenem priganjanju na avtocesti. V pogonskem sklopu sem bil zadovoljen tudi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki se mi je zdel dobro preračunan, njegova drobovina pa se ni upirala niti hitrejšim pretikanjem, čeravno se gibi prestavne ročice ne morejo šteti med najbolj natančne.
Malo so zgrešili
Pri sicer družinam prijaznemu konceptu avta se na prvo žogo zdi, da so malo zgrešili z razmeroma togo nastavitvijo vzmetenja, saj se prazen avto na cestah slabše kakovosti kar zaznavno pozibava in trese. Glede na to, da je dopustno naložiti vanj kar do 660 kilogramov bremena, postane jasno, da so to lahko dosegli z vgradnjo močnejših in posledično trših vzmeti. In res se z naraščanjem obremenitve izboljšuje tudi udobje v vožnji, pri čemer se mi je zdelo, da je naših pet družinskih članov s prtljago za teden dni predstavljalo optimalno breme za dotično nastavitev podvozja.
Stepway sem, Stepway tja, Stepway povsod
V zadnjem času opažam, da Romuni natikajo nalepke Stepway na čisto vse njihove izdelke. Nedvomno so te vpeljali v ponudbo z razlogom povečevanja zaslužka, kar je nenazadnje razvidno tudi iz tega, da so Stepwayi praviloma omejeni na močnejše motorje v paleti, dodatno pa so tudi najbolje opremljeni modeli v ponudbi. Običajno zmogljivejši motorji iz Stepwayev tudi niso na voljo v »običajnih« Daciah, kar spet povzroči cenovni razkorak.
Lahko Stepway, lahko pa tudi ne
Zanimivo pa je, da je Lodgy pri tem manjša izjema. Lodgy Stepway je tako res na voljo samo z močnejšim dizlom in turbobencinskim 1.2 TCe-jem, običajni Lodgy pa z močnejšo in šibkejšo izpeljanko dizla. A zato podrobnejši pregled spiska opreme razkrije, da je razlika med paketoma Laureate in Stepway praktično zanemarljiva, Stepwayev naskok s serijsko primaknjenim sistemom Media Nav pa je pri Laureatu mogoče doplačati. Tudi cenovno sta povsem enakovredna, tako da če vam je malo mar »terenskih« plastik v spodnjih delih obeh odbijačev, lahko opremo Stepway tudi preskočite. Če se odločite, da je ne bi, pa je tudi vse v redu, saj je cenovni razkorak med obema zanemarljiv.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Boljši"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ta mode Dacia je pa najbolj zmuzne! V 4 letih ga mi še ni uspelo dobiti na test kljub plačilu goriva ( MALGAJ LJ) Po moje je ta in Dokker najboljši avto znamke?!
Avto sigurno vreden svojega denarja. Da je glasen, ….. dvomim da kaj bolj od recimo Berlinga. Ali je to vredno doplačila za recimo Grandsenik, Touran, itd 10000eur (velikost in/ali 7 sedežev) naj vsak sam premisli. Ali je recimo vredno tudi toliko doplačila za nek fin blago? Mehko armaturko (katero roko na srce vsak dan otipavam), krom ročko, …… za moje mnenje nikakor. Rje bi imel motor 1.6dci in recimo kako varnostno blazino več. Hvala bogu so/smo ljudje ki imajo avto za vozit. Sam kaj bo pa sosed reku pa na šiht????
S tvojim razmišljanje jih je veliko, zato se tudi prodajajo Dacie. Na primer Duster je zelo uspešen, pa tudi nima nekih fancy zadev.
Kdaj boste testirali novi Tce motor 1,33 ki se že vrti v Sceniku (v treh opcijah moči, najbolj me zanima 160KM in ročni menjalnik)