Prva stvar, ki me je spodbudila k razmišljanju, je, da je avto še naprej postavljen na identično platform B0 kot predhodnik. Motorji, ki so bili na voljo ob lansiranju modela na tržišče, so bili enaki kot v predhodniku ob njegovem slovesu in tudi glavne mere so ostale identične oziroma so se spremenile na ravni nekaj milimetrov, kar je moč pripisati v celoti evoluciji njegovega oblikovanja.
Zaradi zaostrenih emisijskih zahtev
Omembe vredne tehnične nadgradnje modela so še namestitev električnega servo volana ter sistema nadzora okolice vozila s pomočjo štirih kamer. Kot sem omenil, je imel Duster ob prihodu na tržišče identične motorje kot model pred njim, zato je jasno, da je zadnja nadgradnja modela vezana na zaostrene emisijske zahteve, ki so stopile v Evropi v veljavo v minulih mesecih. Posledično so bili prisiljeni zamenjati stare motorje s preveč umazanim izpuhom z novimi ali vsaj korenitno izboljšanimi. Ob slednjih mislim seveda na 1,5-litrski turbodizel, ki so mu za potrebe učinkovitejšega čiščenja dušikovih oksidov dodali sistem vbrizgavanja AdBlue. Pri bencinarjih so bile spremembe izdatnejše, saj sta stara atmosferski 1,6-litrski bencinar in 1,2-litrski turbobencinar nadomestila nov litrski ter 1,3-litrski turbobencinar. Ravno slednji je opravljal nalogo pogona v testnem avtomobilu.
Ne potrebuje več
Bencinski 1,3-litrski agregat je zdaj že zelo dobro poznan izdelek v Renaultih in Nissanih, saj sem ga tudi sam imel priložnost voziti že v Kadjaru in Capturju ter nenazadnje tudi Qashqaiu. O samem motorju nimam dodati kaj dosti novega, saj ta tudi v šibkejši izvedbi prepriča z zadostno prožnostjo do 1.750 vrt/min in zelo dobro prožnostjo nad to mejo. Motorček se nima nikakršnih težav vrteti vse do rdečega polja, čeravno je res, da se mi zdi energičnost v zadnji četrtini območja nekoliko manj izrazita kot v nižjih vrtljajih. Predvidoma je to posledica “umetnega” omejevanja največje moči motorja na “samo” 130 KM, medtem ko pozna Duster tudi 150-“konjsko” opcijo 1,3-litrskega turbobencinarja, v Renaultih, Nissanih in Mercedes-Benzih pa celo 160-“konjsko”. Kljub zmogljivejšim izpeljankam enakega motorja sem sam mnenja, da 130 KM v Dusterju, predvsem na račun 240 Nm nazivnega navora, zadošča za pokritje 99,8 odstotkov vseh potreb po pogonski moči v veliki Dacii.
Kar nekaj preglavic
V vseh treh zgoraj omenjenih Renaultih in Nissanu je bil 1,3-litrski turbomotorček povezan z dvosklopkovnim menjalnikom EDC. V Dusterju te opcije ne ponujajo v kombinaciji z nobenim motorjem, torej tudi z omenjenim bencinarjem ne. To se sicer ne zdi nič posebnega, saj se tudi na cesti izkaže ročni menjalnik kot dobro preračunan. Se pa zato močno zatakne pri njegovem mehanizmu za pretikanje. Iskreno upam, da je bil z njim “prizadet” samo testni primerek, saj resnično ne pomnim, da bi mi Renaultovi ročni menjalniki, tudi v Daciah, kadarkoli doslej povzročali toliko preglavic. Na začetku se mi je večkrat zgodilo, da sem zgrešil vstopna “vrata” v naslednjo prestavo. To se mi je dogajalo predvsem pri prehodu iz 2. v 3. prestavo, a tudi pri drugih prehodih. Pozornost v drugem delu vožnje z njim mi je razkrila, da vzmet prestavnega mehanizma menjalnika ročice ne vrača v izhodiščno lego prostega teka med 3. in 4. prestavo. Še huje, ko si ročico premaknil v položaj med 5. in 6. prestavo, je ročica tam ostala, enako je tudi ob premiku levo v točko med 1. in 2. prestavo ročica obstala tam, namesto, da bi se vrnila v položaj med 3. in 4. prestavo. Zadeva se je izkazala v praksi za dovolj motečo, da sem imel sam kar nekaj preglavic z zgrešeno vklopljenimi prestavami.
Iskreno upam, pravzaprav pričakujem, da je ta graja vezana res samo na “utrujenost” dotičnega prestavnega mehanizma. Avto je imel za sabo že kar nekaj kilometrov, poleg tega pa med mojim brskanjem po spominu res nisem našel nobenega drugega Renaultovega menjalnika, tudi tistega vgrajenega v Dacio, ki bi ga pestile tovrstne nevšečnosti.
Déjà vu
Naj Dacia še tako prepričuje, da je Duster leta 2017 stopil v drugo generacijo, ga sam iz tehničnega vidika dojemam bistveno bolj kot izboljšano in osveženo izvedbo prve generacije. To se kaže tudi v kabini, kjer sicer voznika in sovoznika pričaka v celoti novo oblikovana armaturna plošča in merilniki z novo grafiko, a vse ostalo deluje zelo poznano. To med drugim pomeni občutek prostorne kabine na vseh petih sedežih in jasno obilico trde plastike širom kokpita.
Daleč od avta za 5.000 evrov
Spomnim se ranih začetkov Dacie pod okriljem Renaulta. Logan, prva Dacia v celoti razvita pod taktirko Renaulta, je bil z veliko pompa napovedan kot “avto za 5.000 evrov”. Sicer njegova cena na tržišču, tudi zaradi učinka različnih dajatev, nikoli ni dosegala tako nizke številke, a vseeno: Logan je bil soliden avto tudi za družinsko uporabo in ga je bilo moč kupiti novega tudi za bistveno manj kot 10.000 evrov. Poleg drugih izpeljank Logana in Sandera so Romuni predstavili tudi Duster, ki je vsaj v mojih očeh kar velik odmik od prvotnega poslanstva Dacie. Ne oporekam, Duster je med manjšimi cestnimi terenci, pa vsekakor še vedno Dacia v pravem pomenu besede. Torej dostojen avto, namensko in neprikrito izdelan tako, da stane kar se da malo in vključuje opcijo štirikolesnega pogona. Da se ga kupiti novega, za manj denarja kot karkoli konceptualno in velikostno podobnega.
Razvijajo se v smer, kakor sili trg
Medtem ko je bil cenovna strategija Logana in prvih Dusterjev z obilico nelakirane plastike tudi na zunanjosti avta bolj izrazita, je današnje stanje Dusterja in nenazadnje tudi Sandera manj očitno pozicionirano. Temu svoje prispevajo tehnika LED za nekatera svetila, v karoserijski lak odeti praktično vsi plastični elementi karoserije in tudi kar nekaj kroma spredaj in zadaj. Duster zato v mojih očeh danes ne deluje več tako ceneno kot Dacie 15 let nazaj. Ali je to prav ali ne, težko sodim. Trg očitno pritrjuje, da Romuni razvijajo svojo zgodbo v pravo smer, saj apetit po Daciah ne pojenja, še najmanj pa po Dusterju.
Edina razlaga
To razumem na način, da je trg sicer cenovno občutljiv in da si želi cenovno dostopnejših vozil. Zdi pa se, da ima takšen odnos zato, ker lahko v cenejši osnovni paket avta naložijo več bolj ali manj uporabnih dodatkov za razpoložljiv denar. Drugače si sam ne morem razlagati množice Sanderov Stepway in Dusterjev na naših cestah, ki še zdaleč niso vstopni modeli, ne po motorizaciji in ne po opremljenosti.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Druga generacija?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Peter, pri slabih 16.000 prevoženih mehanizem prestavne ročice ne more biti kar naenkrat utrujen, da ne rečem zmahan od uporabe, edino načina ravnanja voznika. Dotični primerek so pred vami testirali Siol v mesecu marcu, Avto magazi v maju, AMZS v juliju.Siol niti besede o morebitnih težavah pri prestavljanju, predvidevam, da je bil avto takrat dobro registriran, Kavčič iz AM je menjalnik oziroma ročico ravno tako pokritiziral, preseneča pa, da je morala biti težava tudi pri testiranju AMZS pa ta niti besedice o tem. Na splošno me moti, da v primerih, ko imajo avtomobilistični novinarji kakšne težave s testnim vozilom, so te največkrat zamolčane. Pri testih bi morala biti rubrika >težave<, in če so prisotne, tudi spremljati potek odpravljanja napake in to objaviti.
Živjo, na siolu je bil menjalnik povsem bp in brez težav pri prestavljanju. Res pa je, da je bil avto še dokaj svež. Kaj se je dogajalo kasneje pa žal ne znam odgovoriti. Gasper
Kako je pa z porabo? Prve škode so bile take. Z Octavio (v tem primeru Duster) pa so naredili velikkkk korak naprej. Počakajmo še druge nove modele, ker trenutni so dokaj zastareli. Če pogledamo kak preskok delajo bojo 123 na konkurenci.
ja, samo preskok delajo tudi pri ceni. Kar pomeni, da bodo 123 le še eden izmed mnogih v sivem povprečju ponudnikov vozil. Kot je že avtor testa ugotovil, bodo izgubili tisto edinstveno prednost, ki so jo imeli do zdaj – nov avto s preizkušeno (beri: zastarelo) tehniko za najmanjši možen denar.
Kakorkoli obračamo, to je še vedno Dacia, avto za najbolj nezahtevne in neobčutljive. Imel sem priliko vozit aktualnega Sandera in lahko samo povem, da se vidi in občuti, da je tehnika zastarela (nekje na nivoju Clia 3. gen.). Enako me je motil mlahav, nenatančen in občasno zatikajoč menjalnik, čeprav takih problemov kot v temle testu ni bilo. Pa npr. armaturka oz. precej špartanski števci s precej malo informacij pa še te se prekrivajo. Pa škripanje vrat pri odpiranju ter še nekaj drugih napak pri sami izdelavi. In vse to pri praktično novem avtu z nekaj tisoč prevoženimi… Je pa korekten avto zaradi (zaenkrat še) korektne cene, to pa nekaterim pomeni največ.
Se popolnoma strinjam in imam tudi sam popolnoma enake izkušnje! Če bi pa sodil samo po komentarjih nekaterih na tem forumu je pa to daleč najboljši avto na svetu…
Za ta denar je, verjetno najboljši na svetu. 😉
No, dejmo se drugače vprašati. Če gledaš razmerje plačano/dobljeno, so drugi n-krat dražji avtomobili tudi (vsaj) za n-krat boljši? Pa upoštevajte še stroške servisov, popravil in rezervnih delov.
Glede menjalnika, mislim da je tukaj problem z samim mehanizmom ročke menjalnika oz. z zajlami, kot pa s samim menjalnikom. Samo za info, sam menjalnik pri 1.3 tce je identični kot pri 1.5 dci. Tudi prestavna razmerja so identična, ker 1.3 omogoča enak navor pri enakih obratih kot 1.5 dci.