Vrh Volkswagnove električne ponudbe
Ko so pri Volkswagnu ob predstavitvi svojega prvega električno gnanega modela z oznako ID razglabljali o tako imenovani tretji revoluciji (Hrošč – Golf – ID.3), so bila pričakovanja javnosti zagotovo velika. Morda celo prevelika! Še posebej zato, ker je marsikdo nekoliko utopično pričakoval svojevrstno nemško Teslo, ki bi ustvarila med potrošniki podobno manijo, kot med najstnicami Taylor Swift. A se to ni zgodilo, saj ID.3 enostavno ni mogel tekmovati s produkti ameriškega proizvajalca, poimenovanega po znanem izumitelju srbskega rodu. Letvica je bila v tistem trenutku postavljena previsoko.
A ker že od stare zaveze dalje vemo, da se prav nobena sprememba ne zgodi čez noč, je bilo potrebno počakati nekaj ID.entifikacijskih številk, preden lahko tudi pri Volkswagnu govorimo o električni revoluciji. Zlobni jeziki bi ob tem dejali, da smo bili vse do »sedmice« deležni ne povsem dokončanih izdelkov, sedaj pa je končno prišel na trg električni model, ki si zasluži emblem znamke. Še posebej, če vemo, da bi si želeli Volkswagnovci v naslednjih desetih letih gledati na svojih parkiriščih zgolj vozila s kabli v prtljažnem prostoru (kar 80 odstotni delež do leta 2030).
Kakorkoli že, pri ustvarjanju električne admiralske ladje z oznako ID.7 v Wolfsburgu ničesar niso prepustili naključjem. Razvili so precej impresivno limuzino, ki se ponaša z odlično aerodinamiko (Cw=0,23), skoraj petmetrsko dolžino in – kar je morda še najvažnejše – dovolj všečno obliko za električno vozilo. Med slednjimi smo pač vajeni, da so pogosto videti precej ekscentrično futuristično ali, če želite, tudi čudaško (npr. BMW iX, Tesla Cybertruck, Hyundai Ioniq 6), vse z namenom vzbujanja pozornosti. A pri novem ID.7 tega ni več, saj je na prvi pogled precej bolj zadržan. Avtomobil, ki bi moral biti všečen tako Johnu, kakor tudi Johannu in Yuēhànu. Ter seveda Janezu. Zatorej tudi sočasna predstavitev avtomobila na stari celini, preko Atlantika in v največji deželi z vladajočo komunistično partijo.
Poslušanje kritikov
Še večji napredek so Nemci naredili znotraj, kjer so dodobra prisluhnili kritikam ter popravili vse tisto, kar je v prejšnjih ID-jih potrebovalo izboljšave. Tako najprej v oči pade ogromen zaslon multimedije s kar 38-centimetrsko diagonalo ter osvetljeni drsniki za nastavitev temperature in glasnosti. Operacijski sistem četrte generacije (ID Software 4.0) skrbi za opazno hitrejše in odzivnejše delovanje info-zabavnega elementa, ki dodobra spominja na tiste v Teslah. Nenazadnje se lahko pohvali tudi z dovolj logično menijsko strukturo ter všečno grafiko, zaradi česar te niti ne zmoti več postavitev same tablice, ki – roko na srce – ni ravno pojem estetike. Obenem veseli podatek, da se bomo enak multimedijski sistem našli tudi v novem Passatu ter Tiguanu.
Zaslonček pred voznikom ostaja še vedno med manjšimi v svetu avtomobilizma in povsem nehote ponuja asociacije na prvega Twinga. A ob serijskem projicirnem zaslonu z obogateno resničnostjo ponuja vse najnujnejše informacije, da voznik ne bo prav ničesar pogrešal. Malce več privajanja zahteva upravljanje s klimatsko napravo preko zaslona na dotik, na katerem je mogoče celo nastavljati šobe za dovajanje zraka. Sicer vse skupaj zgleda sila imenitno, kot nekdaj v gosposkem Phaetonu, a se v praksi izkaže za rešitev, ki potrebuje nekaj privajanja. Ko ti piha hladen zrak iz rež, jih pač hočeš čim prej zapreti.
Sprednja sedeža obenem ponujata doplačilno masažno funkcijo ergoActive Premium (deset zračnih prekatov za točkovno masažo), ki deluje resnično prepričljivo. Priznam, da celo bolje kot v precej dražjih BMW-jevih športno uporabnih nastopačih (npr. X6 in X7)! Morda vseeno zaradi njih le ne odpovejte termina pri vašem fizioterapevtu, na katerega sicer čakate že pol leta, a vas zna vaš hrbet in medenico vsaj nekoliko sprostiti na daljši poti. Preverjeno v praksi! Potniki zadaj bodo navdušeni nad obiljem kolenskega prostora, ki je povsem v rangu kakšnega luksuznega Mercedesa S, ter vzdihovali nad sila inovativno domislico v obliki panoramskega strešnega okna Smart Glas, ki deluje s pomočjo tekočih kristalov. Svetlobna propustnost se namreč uravnava s pomočjo elektrokromatične napetosti in poskrbi za prosojnost omenjenega okna. Precej futuristično!
Le prtljažnik s svojimi 532 litri ne predstavlja presežka pri 4,96 metra dolgem vozilu, ob tem pa se ne more pohvaliti niti s prostorom za kable spredaj (frunk). No, pa saj je v prihodu tudi karavanska verzija, ki bo družinam še prijaznejša.
Udobje elektrike
Če smo bili pred desetletji pri ogledu novega avtomobila nekako vajeni vprašanj, koliko kaže števec hitrosti, pa dandanes pri električnih avtomobilih ljudi najbolj zanima, kakšen doseg kaže potovalni računalnik, preden voznika zajame dokončna panika z iskanjem najbližje polnilnice. Pri Volkswagnu sicer mirijo, da se bo to pri ID.7 zgodilo šele po kar 621 kilometrih (sicer mi ni povsem jasno, kje so našli tako točen podatek – ne, da bi zaokrožili na 620 ali pa 630). A ker smo pri omenjenih tovarniških podatkih o dosegu e-avtomobilov že vajeni, da jih moramo jemati s podobno rezervo kot obljube vlade o nižjih davkih, praksa velikokrat pokaže vse kaj drugega.
Elektromotor z interno oznako AP550, ki se nahaja pri ID.7 na zadnji osi, ponuja 286 KM moči ter opazno več navora kot prej (550 Nm namesto dosedanjih 310 Nm). In kaj je novega pri samem motorju? Stator motorja se ponaša z gostejšim navitjem ter večjo gostoto bakrenih žic (posledično višja navorska vrednost), rotor pa ima močnejše magnete, pri čemer se lahko pohvali še z novim in učinkovitejšim sistemom hlajenja.
Motor črpa energijo iz baterijskega sklopa z neto kapaciteto 77 kWh, ki ga je v idealnih pogojih moč polniti na hitrih polnilnicah z najvišjo močjo 175 kW. No, v teoriji! Na tokratnem testu, navkljub hvalevredni funkciji predčasnega ogrevanja baterije za optimizacijo hitrega polnjenja, omenjene vrednosti nisem dosegel. Tako na različnih polnilnicah, kakor tudi ob različno prazni bateriji. Zmogljivejša baterija s kapaciteto 86 kWh, ki prihaja kasneje, naj bi omogočala še hitrejše polnjenje, a bo še vedno v senci korejskih konkurentov (npr. Hyundai Ioniq 5), ki se ponašajo z 800-voltno tehnologijo. V tem elementu Volkswagen žal še vedno nekoliko zaostaja.
In koliko novi ID.7 v praksi osrečuje ponudnike električne energije? Ne preveč, saj se ponaša z zelo spodobno porabo elektronov, ki tokrat navkljub precejšnjemu številu avtocestnih kilometrov ni presegla vrednosti 20 kWh/100 km. Odličen podatek za vozilo, ki na tehtnici pokaže več kot 2,2 tone! Ob daljšemu preživljanju vašega časa na avtocestnem križu, kjer se boste hitrostnih omejitev držali še bolj striktno kot norveški upokojenec, ki se odpravlja na hrvaško morje, boste iskali hitre polnilnice vsakih 350 kilometrov. Če pa se boste preganjali še kje drugje, kot zgolj na območjih z obvezno vinjeto, pa pričakujte vsaj kakšnih 100 kilometrov daljši doseg.
V vožnji novi ID.7 navduši z izjemno dodelanim podvozjem, k čemur dodobra pripomore opcijskim sistem DCC za nadzor blažilcev. Vsekakor ponuja občutke višjega razreda, kamor nova Volkswagnova limuzina tudi sili. Definitivno precej bolj »Audijevski« občutki kakor »Passatovski«! Izkušnjo nadgradi še zvočna izolacija, kjer šele piš vetra izda, da ste že (pre)hitri. Ni pa ID.7 športnik, ampak se tudi ni nikoli pretvarjal, da je.
Končno!
Nova Volkswagnova električna ladja je vsekakor eno lepših presenečenj, saj ponuja dober paket avtomobila na vseh možnih ravneh oziroma prinaša vse tisto, kar smo pri Volkswagnovih električarjih do določene mere pričakovali že pred leti. Usoda je hotela, da sem se ravno v tistih dneh, ko sem se naokrog prevažal z novim električnim »Arteophaetonom«, presedel v podobno dragi ID.4 GTX ter brž ugotovil, da je novi ID.7 v skoraj vseh elementih neprimerno bolj prepričljiv.
S svojo ceno sicer dodobra presega Teslo 3, ki bo – roko na srce – še vedno dosegala boljše prodajne rezultate, a je tudi nekako ne vidim kot konkurenco najnovejši Volkswagnovi admiralski ladji. Še posebej, ko se bo na trgu znašla bistveno bolj družinsko praktična karavanska verzija.
Vsekakor predstavlja novi ID.7 svojevrstno novo pomlad za znamko iz Wolfsburga, ki je ob vseh izzivih potrebovala nekaj svežega zagona.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Druga pomlad"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Me zanima test po nekaj tisoč prevoženih. Pri ID3,4,5 in predvsem Cupri Born je degredacija baterije ogromna. Sicer pa to zaslonom spominja na Teslo.
Na slikah že nekako zgleda. Ko pa sem ga videl v živo, pa me nikakor ni prepričal. Ko ga pogledaš v živo je avto izredno visok, kar mi pa ni všeč.
Meni vsa ID družina deluje kot bi bila iz poceni plastike.
Torej v osnovi avto z 400km dosega, brez duse, za vec kot 70.000€? To si zasluzi oceno 9.2?
Se podpišem precenjen za tisto kar ponuja.
Že od zunaj mi stilsko ni nič posebnega. Ne bi nkdar vrgel očesa nanj. Znotri pa mi je vizualno polom. Ne bi kupil VW EV vozil, pa če mi jih dajo skoraj zastonj… Tiste ogromne butaste tabl(ice) in nikakvi osrednji zaslon(čki). Bljak!
Ne prepriča me zadnji del in feltne so grde, ostalo mi je lepo