Med kablom in cevjo
Nekoč je bilo precej bolj preprosto. Če si želel varčevati, si vozil dizla. Če si hotel uživati, si kupil bencinarja. Če si nameraval dokazati, da si trajnostno naravnan, si kupil hibrida in o tem pripovedoval vsem, ki niso vprašali. Potem je prišla elektrika. Naenkrat smo dobili avtomobile, ki pospešujejo kot superšportniki, a se polnijo počasneje kot telefoni. In ker še vedno poteka debata, ali bomo tudi v prihodnosti deležni bencinskega grmenja ali bo vse skupaj preglasil električni šepet, so v Shenzenu očitno sklenili, da ponudijo oboje. Avtomobile, ki ne zahtevajo popolne predanosti kablu ter obenem ohranjajo nostalgijo po vonju neizgorelega bencina.
Pri BYD so očitno doumeli, da se evropskemu kupcu precej bolj učinkovito približaš s priključnimi hibridi, kot pa da ga frontalno napadeš s povsem električnimi avtomobili. Zato ne čudi, da je bil v lanskem letu najbolj prodajan PHEV na evropskih tleh model ravno njihov Seal U.
Vseeno pa se zdi, da želijo še globlji pečat pustiti z manjšim modelom Atto 2, ki sodi v najbolj priljubljen avtomobilski razred na stari celini – B-SUV segment. Križanca s 4,33 m skupne dolžine sicer dodobra definira BYD-ov oblikovalski jezik »Dragon Face«, ki po navedbah proizvajalca združuje elemente kitajske kulturne dediščine z modernimi avtomobilskimi trendi. Karkoli že to pomeni. Vsekakor pa mu ne moremo očitati pomanjkanja samozavesti. Ali celo – bog ne daj – pretirane generičnosti. Avtomobil, na katerem bi se lahko brez težav svetila tudi značka katerega od precej bolj prepoznavnih proizvajalcev.
No, vse pa vendarle ni tako futuristično, kot bi si morda kdo mislil. Potezne kljuke in nekoliko arhaičen način odklepanja in zaklepanja – s tipko na voznikovi kljuki – hitro spomnita, da ne gre ravno za premijski produkt.
Kabina nove dobe
Ko sedeš za volan Atta 2, hitro postane jasno, da prihaja iz dežele, ki je nekoč svetu pošiljala cenene igrače, danes pa več kot samozavestno meri tudi na najbolj uveljavljene avtomobilske znamke. Notranja arhitektura ne skriva, kje je iskala navdih – pri trenutnih trendih, ki jih je že pred časom določil eden najbolj ambicioznih igralcev avtomobilske industrije (beri: Tesla). Velik osrednji zaslon, čiste linije in minimalističen pristop jasno kažejo, da tu ni prostora za avtomobilsko nostalgijo, kjer so kraljevali gumbi.
Vseeno pa tovrstna zasnova prinaša precej manj ergonomsko prijaznih rešitev, saj je praktično vse prepuščeno upravljanju preko osrednjega zaslona na dotik. In zakaj za vraga so na 12,8-palčnem zaslonu ikone tako majhne – še posebej pri upravljanju klimatske naprave? K sreči so vsaj poskrbeli za nekaj bližnjic za izklop najbolj nadležnih opozoril (recimo prekoračitve hitrosti in podobnih digitalnih opomnikov vsakdana).
Po drugi strani pa Atto 2 preseneti tam, kjer morda niti ne bi pričakoval. Notranjost deluje precej dodelano, še posebej glede na cenovni razred. Izbor materialov si zasluži pohvalo – sedežno »usnje« je opazno manj plastično kot pri kakšnem Leapmotorju, plastike so dovolj mehke, da bi o njih lahko razmislili celo pri kakšni Toyoti. Prostornost pa je za ta razred presenetljivo radodarna, še posebej na zadnji klopi. Vseeno le govorimo o razredu, kjer se nahajajo Suzuki Vitara, Renault Captur in Ford Puma. In nenazadnje še resolucija kamer, ki je pri Kitajcih v tem trenutku resnično ena boljših, klimatska naprava pa je precej manj »intenzivna« kot pri večjem Seal U.
Hibrid, ki želi biti električar
Kitajci so se gradnje mostov med obema svetovoma lotili precej resno. Priključno hibridni pogonski sklop, ki je tokrat poganjal Atto 2, sestavljajo 1,5-litrski bencinski agregat (98 KM), ki več ali manj deluje kot generator, elektromotor ter baterija Blade s kapaciteto 18 kWh.
Bistvo BYD-ovega DM-i sistema je v tem, da bencinski motor v veliki večini primerov sploh ne poganja koles. Njegova glavna naloga je polnjenje baterije ali podpora elektromotorju takrat, ko razmere to zahtevajo. V praksi to pomeni, da Atto 2 v mestni vožnji deluje skoraj kot polnopravni električni avtomobil, bencinski motor pa se vklaplja precej nezaznavno. Le ob močnejšem pospeševanju ali pri višjih avtocestnih hitrostih postane nekoliko bolj slišen – kar pa pri hibridih načeloma ni nič novega.
Ob rednem polnjenju baterije je v mestnih središčih mogoče prevoziti skoraj 80 kilometrov v popolni tišini. Še bolj zanimiv pa je podatek o skupnem dosegu, ki lahko – vsaj po tovarniških podatkih – seže do približno 1.000 kilometrov. Dizel? V tej enačbi izgublja precej argumentov. Še posebej pri dani porabi, ki je bila tokrat manjša od 5 l/100 km.
Malce manj veselja ponuja Atto 2 med ovinki, saj je potrebno sprejeti kar nekaj kompromisov. Inženirji, ki so bili odgovorni za nastavitev podvozja, bi potrebovali kakšno študijsko izmenjavo na evropskih tleh, saj deluje malce nedodelano (beri: živčno na neravnih cestah, slabo blaženje, občutek podkrmarjenja). Obenem pa volanski mehanizem ponuja precej gumijaste občutke, saj enostavno ne veš, kaj se dogaja pod kolesi. Seveda pa Atto 2 nima ambicij igrati v ligi čistokrvnih športnih križancev. Njegov fokus je drugje, zato je tudi dinamika podrejena udobju in vsakodnevni uporabnosti, ne pa iskanju idealne linije skozi ovinke.
A vendarle – če vemo, da ponuja BYD priključnega hibrida s kar 212 KM sistemske moči za dobrih 27 tisočakov, omenjene pomanjkljivosti vsaj malce zanemariš.
Kompromisi brez opravičil
Dolga leta smo Kitajsko dojemali kot tovarno cenenih izdelkov. Deželo, iz katere pridejo polnilci, sesalniki in paketi, za katere se ne spomniš, kdaj si jih naročil, a jih poštar vseeno nekega dne prinese na dom. Danes pa se vse bolj uveljavlja kot država, ki izdeluje izrazito konkurenčne avtomobile – in to iz leta v leto bolj prepričljive.
Znamka BYD z modelom Atto 2, ki postaja celo eden najbolj zaželenih kitajskih križancev v Evropi, je dober pokazatelj tega napredka. V marsičem spominja na korejske avtomobile z začetka tega stoletja (spomnimo se prvega Sorenta ali Santa Feja), ki so ponujali veliko avtomobila za dano ceno, a so od kupca še vedno zahtevali nekaj kompromisov.
Vsekakor pa se zna zgoditi, da bo že naslednja generacija Atto 2 še korak bližje najbližji evropski konkurenci – tudi po ceniku.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen