Naj spomnim: prva Kuga je bila strogo evropski model. Razvita v Evropi, proizvajana v Evropi in tudi zasnovana z mislijo na evropske kupce. Druga je bila že bolj svetovljanska, saj naj bi si evropska različica delila z ameriškim Fordom Edge z druga strani Atlantika celo 80 odstotkov sestavnih delov. In za obe generaciji modela je držalo, da sta bolj SUV-ja kot pomehkužena križanca. Temu sta pritrjevala bolj terensko privzdignjena (lahko bi rekli tudi škatlasta) zunanja podoba avta kot celote ter nenazadnje tudi njena mehanika. Že morda res, da prva in druga Kuga nista premogli tako zelo pestrega nabora motorjev kot novinka, a je bilo zato moč pri obeh veliko večino razpoložljivih motorjev združiti tudi z za terence »obveznim« štirikolesnim pogonom. Na drugi strani ima tretja Kuga bistveno bolj pester nabor motorizacij, a je le vzorec teh združljiv z vsekolesnim pogonom AWD.
Dva od sedmih
V Kugi je moč izbirati med skupno sedmimi motorji. Njihovo naprednost naj bi potrdili z dejstvom, da so trije med njimi tudi bolj ali manj elektrificirani. A dovolite, da se za trenutek obregnem ob dokaj mačehovski odnos, ki ga Ford očitno goji do strogo bencinske ponudbe v Kugi. Osnovana je namreč na eni sami izbiri, agregatu 1.5 EcoBoost, ki je povrh vsega dobavljiv samo v eni kombinaciji ročnega menjalnika in dvokolesnega pogona. Dizelska ponudba je pestrejša, saj premore kar štiri bolj ali manj različne izpeljanke turbodizelskih štirivaljnikov EcoBlue. Ena od njih (2.0 EcoBlue 110 kW) je blago hibridizirana s podobnim 48-voltnim sistemom zaganjalnik-alternator, kot ga poznamo iz Pume. Četici dizlov sledi prva zares hibridna Kuga. To žene v veliki meri enak pogonski sklop, kot ga najdemo v hibridnem Mondeu. Elektromotor in 2,5-litrski bencinski Duratech je najti tudi v priključno-hibridni izpeljanki Kuge, katere sposobnost voziti zgolj na elektriko je posledica dodane zajetne baterije, ki naj bi ji omogočila tudi preko 50-kilometrski doseg z eno polnitvijo. Izkaže se, da je pri sedmih motorjih možno dodati štirikolesni pogon samo dvema. Oba premoreta 190 konjskih moči, prvi je najboljši dizel, drugi pa običajni hibrid.
Zelo dobra izbira
Sam sem imel priložnost preizkusiti dizla z vrha ponudbe in lahko rečem, da se je izkazal za zelo dobro izbiro. Pri izbranem agregatu se sicer izkaže, da se Ford v razvoju ni pretirano naprezal. Kljub temu, da je v njegovem snovanju ubral bližnjico, pa še zdaleč ne morem reči, da je opravil delo na pol. Nikakor, motor me je namreč v najbolj nabritem dizelskem Focusu ST navdušil! Ob transplantaciji v Kugo je štirivaljni 2.0 EcoBlue ohranil nazivno moč in navor, kar pomeni, da je tudi v Kugi na voljo 140 kW največje moči in 400 Nm navora. Ker je Kuga, deloma tudi zaradi primaknjenega štirikolesnega pogona, že v osnovi težja od Focusa, dodatno pa ji nekaj energičnosti vzame še serijsko primaknjen samodejni menjalnik, se nikakor ne more kosati s poskočnostjo in eksplozivnostjo Focusa. A nič zato, sape ji še zdaleč ne zmanjka. Ravno nasprotno. Srednje velik Ford se ob odločnejšem pritisku stopalke plina prav lepo zgane v praktično vsakih voznih okoliščinah, neumorno in odločno pa zmore vleči vse do rdeče meje motornih vrtljajev.
Ena boljših kombinacij
Kljub zajetnemu navoru, ki predvsem pri izdelkih PSA z zelo podobno kombinacijo motorja in menjalnika povzroča nekaj preglavic v podobi sunkov pogonskega navora skozi pogonski sklop, je Fordovim inženirjem uspela zelo dobra uglašenost motorja in menjalnika. Slednji se namreč dobro zanaša na zajeten navor in zna številne želje po nežnem pospeševanju izvesti brez izbire nižje prestave. Tudi če voznik z željo po pospeševanju sproži prestavljanje navzdol, se to uresniči z dobro obvladanim porastom navora. Skratka, ena boljših kombinacij zmogljivega turbodizla in klasičnega avtomatika.
Caplja za tekmeci
Preizkušena Kuga je bila oplemenitena s paketom opreme ST Line X, kar je med ostalim pomenilo, da je bila nadgrajena z bolj togim športnim podvozjem. S športnimi podvozji v Fordih imam kar dobre izkušnje, a žal tokratne Kuge ne morem šteti mednje. Kratke in ostre neravnine v cestni podlagi ga namreč občutno stresajo. Ko bi v zameno za slabše udobje v vožnji lahko vsaj poročal o nadpovprečni vozni dinamiki, a žal tudi tu caplja za najboljšimi tekmeci, kar se med drugim kaže v izrazito servo ojačanem volanu, ki je posledično povratno nem, ter zgolj povprečni odzivnosti avtomobila med ovinki.
Svetla točka črne barve
Četudi je bila kabina testne Kuge odeta v črnino, jo umeščam med svetle točke. Prepriča namreč z občutkom prostornosti tako spredaj kot tudi v drugi vrsti sedežev. Na voznikovem sedežu sem tako imel vedno veliko prostora v vse smeri, a sem opazil razmeroma visok položaj sedenja tudi ob sedežu potisnjenem povsem navzdol. Ne glede na to je bila ergonomija sedenja zelo dobra, tako da sem se tudi višjega položaja za volanskim obročem hitro in z lahkoto privadil.
Ko je v drugi vrsti za konkretnih 15 centimetrov vzdolžno nastavljiva in po tretjinah deljiva sedežna klop potisnjena povsem nazaj, je kolenskega prostora tudi za odrasle potnike tam res veliko. Res je, da je takrat prtljažnik s 475 litri podpovprečno prostoren, a litre več kot nadoknadi s prilagodljivostjo. Poleg že omenjene vzdolžno pomične klopi je namreč možno nastavljati naklon naslona, potem pa je tu še v dva položaja nastavljiva toga polica osnovnega prtljažnika. Pod njo se skriva še dodatni prostor, ki (če v njem ni nadomestnega kolesa) sprejme okoli sto litrov.
Res vredno?
Če vam deluje armaturna plošča Kuge znano, je to razumljivo. V veliki meri je prevzeta iz aktualnega Focusa, kar med drugim razmeroma dobro kombinacijo upravljanja s fizičnimi stikali in gumbi (celoten klimatsko-prezračevalni sistem in deloma radijski sprejemnik) ter dotično občutljivostjo osrednjega barvnega zaslona. Računalniški zaslon je lahko vgrajen tudi neposredno pred voznikom in sicer kot nadomestilo običajnih merilnikov. 12,3-palčnemu zaslonu štejem v dobro berljivost podatkov, malo manj pa prilagodljivost njihovega grafičnega prikaza. Izkaže se namreč, da je daleč največja razlika med skupno petimi grafičnimi prikazi merilnikov omejena na izbrano barvo ozadja. Podatki so namreč v vseh primerih prikazani na praktično identičen način. Če torej kdo pogleduje za naprednejšimi merilniki zaradi obljubljene prilagodljivosti grafike njihovega prikaza, naj si ogleda priložene fotografije vseh petih različic in kritično oceni, če se mu tovrstna prilagodljivost resnično zdi vredna doplačila.
Nujnost štirikolesnega pogona
V času druženja z vsekolesno gnano najboljšo dizelsko Kugo sicer nisem nikoli prišel v situacijo, ko bi štirikolesni pogon zares rabil. V veliki meri je to najbrž posledica dejstva, da sem se, kot se bo tudi velika večina kupcev modela, držal utrjenih poti. Hkrati drži, da sodi štirikolesni pogon – razen v redkih zares izjemnih voznih okoliščinah ali ob blazno zmogljivem motorju – tudi v terencih, »terencih« in križancih, bistveno bolj med elemente, ki jih je lepo imeti, kot pa med obvezno opremo. Ne vem, morda je Ford to ugotovil tudi sam, ali pa spoznanje prihaja kot rezultat (pre)majhne prodaje štirikolesno gnanih Kug prve in druge generacije. Vsak, ki ga bo ta omejitev zelo motila, se bo pač obrnil k tekmecem. Ostalim pa sporočam, da je Kuga, še posebej v izvedenki 2.0 EcoBlue 140 kW, resnično dober in dovršen paket avtomobila s številnimi prednostmi in redkimi pomankljivostmi.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
16 komentarjev za "Drugačna"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ne vem, kaj bi tukaj sploh pripomnil. Zelo precizno je zaključen oz. dodelan ter precej površno zasnovan. Kot celota zelo ok in verjetno se ne bo hitro staral. Ampak nikjer presežka, nikjer samosvojstvenosti, nikjer nobenega preboja. Že v štartu ni povsem svež, čeprav po celi črti prekaša svoje predhodnike po izgledu. Iz zadnje strani me morda malo spominja na Subaruja (moj lastni vtis). In res je, trenutno si ga ne morem privoščiti. Ampak na cesti bom pa take avte gledal, zato se to tudi mene tiče. To velja za prav vse avte enako. Od Dacie pa do S klase.
Če gledam tehnične podatke, kateri so meni pomembni definitivno 2.0 dizel awd z vsaj 400 nm navora. Sedaj vozim kugo mk1 imam ndm 2130 in po papirjih vlečem 2100kg. Gledam da bi menjal avto pa na koncu ne vidim nikjer logike za to…
Toyota hybrid ima ndm kolko? Isto je pri Fordu glede hybrida da ne bo pomote…
Lp
Ja ne vem za Rav4, lahk pa počakaš mal, prihaja Toyota Highlander 4*4 awd, lahko jadra na električni pogon do hitrosti 125 km/h, poleg tega pa lahko vleče do dve toni težko prikolico. Za podoben denar kot Kuga..
Skupna sistemska moč vozila znaša 248 konjskih moči. Highlander Hybrid od 0 do100 km/h pospeši v 8,3 sekunde, njegova najvišja hitrost pa znaša skromnih 180 km/h( jebi ga cena hybrid menjalnika). Poraba goriva po ciklu WLTP znaša 6,6 l/100 km, emisije CO2 pa le 149 g/km. Highlander ima najboljše razmerje med močjo in emisijami CO2 v svojem razredu nepriključnih športnih terencev. Ndm mi ni znan, cena bo pa okoli 40 jurjev pa dalje. Ampak ti kr voz kugo na bazi Focusa. https://www.toyota.si/world-of-toyota/articles-news-events/2021/highlander.json
Dal se bo pa tut dizla dobit in niso to zastonj najbolj prodajani srednji terenci na svetu. Ampak ja eni mate forde raj, kdo bi vas razumel.
Highlander ima najboljše razmerje med močjo in emisijami CO2
cmoon, sit sem ze tega shita o emisijah
Highlinder bo 50 plus z ceno. To so avti ranga explorer…
Za moje potrebe takšen avto ne pride v poštev 10kkm na leto od tega 5 prikolica.
Lp
ja možno, v Uk je cenej. Pri 45 jurjih za tole Kugo v testu, je Highlander poceni.
Dizla se zgleda ne bo dobilo.
Torej, če bi izbirali med Fordom Kugo in Mazdo CX-5, z dizelsko motorizacijo 190KM, kaj bi izbrali?
Če gledam tehnične podatke, kateri so meni pomembni definitivno 2.0 dizel awd z vsaj 400 nm navora. Sedaj vozim kugo mk1 imam ndm 2130 in po papirjih vlečem 2100kg. Gledam da bi menjal avto pa na koncu ne vidim nikjer logike za to…
Toyota hybrid ima ndm kolko? Isto je pri Fordu glede hybrida da ne bo pomote…
Lp
To moraš bit nor da daš 41k plus pa ti na volanu piše Ford sorry. Ampak ja, ljudje smo si različni.
No prižnaj če ti na volanu piše Ford zraven pa focus RS se ne bi pritoževal.
Ja mogoče res, če bi bil 25 jurjev nov ampak ni.. drugače pa zagotov ne. Tudi , če bi si želel tak trd avto bi posegel po Japoncih, mnogo lažje je dat denar za type R kot za Forda, pa še za vsakodnevno vožnjo je bolj primerna Honda.
Za Toyoto hybrid bi pa dal 41 jurjev ane ?.. Kuga je kar super avto v svojem razredu, že od prvega modela dalje in vsak model je lepo napredoval…
Absolutno raje, bolj zmogljiv je rav 4 , manj benza pozre, ni diesel, po mestu vozis na strom…
Ne mores si pa privoscit niti enega niti drugega, tako da samo neki serjes po portalu
V redu saj ni panike. So ti pač ljubše Toyote ki so dobri stroji to je dejstvo. Vidiš meni so ljubši Fordi ker so enostavno dobri na cesti in jih je užitek vozit. Tako kot si napisal prej da smo si ljudje različni. Srečno.