Ločnica med trmo in vztrajnostjo je sila ozka. Sam pri Lexusu nisem več prepričan ali se z mestoma samosvojim krmarjenjem ladje gibajo bolj po eni ali po drugi strani meje. Zelo verjetno ni posameznika, ki se ne bi mogel strinjati z oceno, da se Lexusi v številnih pogledih razlikujejo od glavnine izdelkov avtomobilskih proizvajalcev. Nekaterim je ta odklon všeč, drugim pač ne, verjamem pa, da so si pri vseh, ki se poistovetijo z njihovo drugačnostjo, vzpostavili zelo zvesto klientelo. Ta morda ni tako velika kot pri evropskih tekmecih, a več ni vedno tudi boljše.
Drugačna pot
Ne glede na to pa si tudi Lexus želi razširiti obseg strank, za kar je primeren ukrep seveda širitev ponudbe modelov. Ena bistvenih aktivnosti v tej smeri je bil leta nazaj vstop na »vlak« športnih terencev – že pred leti z velikima RX in LX, v nedavni zgodovini z manjšim NX in zdaj še z najmanjšim UX. Medtem ko prvi trije še razmeroma zvesto sledijo utečeni ideji športnih terencev, so pri UX-u sklenili zaviti bolj med križance kot med terence.
Več zadaj kot spredaj
Tudi Lexus poudarja, da je UX urbani križanec, kar črki U (kot urban) in X (kot crossover) nenazadnje poskušata dodatno utrditi. Tu je še njegova razmeroma nizko in navidezno razpotegnjeno grajena karoserija, ki je zmerno višja od običajnih kombilimuzin ter hkrati opazno nižja od športnih terencev. To je, žal v negativnem smislu, opazno tudi v kabini. Da ta deluje razmeroma utesnjeno, mu niti ne bi štel za slabo, če bi bilo centimetrov dejansko dovolj, a jih je vsaj v primeru vgrajenega strešnega okna za glave presenetljivo malo; spredaj, pod približno tri centimetre spuščeno strešno oblogo, celo manj kot zadaj. Sam sem tako mojih 1,84 metra zadaj na sedežni klopi brez težav posedel, spredaj pa ni šlo brez dotikanja strešne obloge. Je pa zato vzdolžno odmerjenih centimetrov povsem dovolj, saj sem sam v drugi vrsti z lahkoto pospravil kolena za naslon prednjega sedeža.
»Polica« prtljažnika
Merska kompaktnost se nadaljuje v zadku, kjer uporabnike pričaka 283-litrski prtljažnik s poudarjeno nizko luknjo. Zanimiva pri njem se mi zdi na fleksibilni okvir napeta črna tkanina, ki služi kot polica osnovnega prtljažnika. Sklepam, da so Japonci posegli po takšni rešitvi z namenom prihranka litra ali dveh prostora, njena slabost pa je po drugi strani praktično neobstoječa nosilnost. Upoštevajoč ozke trakove in napeto tkanino si preprosto ne predstavljam odlaganja predmetov nanjo, morda le v primeru, da je votlina pod njo povsem napolnjena in nudi oporo.
Teorija in praksa
V preizkušenem avtomobilu so bile površine v kabini odete pretežno v usnje in usnju podobne materiale. Kontrast črnine in svetlega usnja na sedežih ter temno rjavega vložka vrh armaturne plošče je deloval všečno in vsekakor premium znamki avta primerno. Glede notranje ureditve avta pa se mi zdita omembe vredna za moje potrebe premalo izdatno po višini nastavljiv volanski obroč ter sistem upravljanja večopravilnega sistema z med sedeža nameščeno drsno ploščico. Ta po uporabi najbolj spominja na računalniško miško, saj s kazalnikom na zaslonu drsaš med posameznimi navideznimi »gumbi« in možnostmi. Rešitev za izvedbo enostavnih in najpogostejših ukazov, kot so recimo menjava radijskih postaj, preskakovanje pesmi in uravnavanje glasnosti, je zelo dobra z namenskimi stikali ali gumbi. Zatakne se pri podrobnih in poglobljenih nastavitvah, ki rabijo natančnejše krmiljenje kazalnika. Takrat sem imel pogosto težave, da je ta preskočil želeni položaj. V teoriji gre sicer za dobro idejo, a sem v praksi ob njeni uporabi večkrat hrepenel po klasičnem vrtljivo-potisnem gumbu ali vsaj dotični občutljivosti zaslona.
Izredna kultiviranost v mestu
Posebnost, s katero Lexus in Toyota zelo rada nagovarjata kupce, je hibridni pogon. Sam pritrjujem izredni kultiviranosti delovanja v mestnem režimu vožnje. Tam navdušuje s sposobnostjo neslišne vožnje na elektriko in neskončnostopenjskim menjalnikom, ki se ponaša z zveznim delovanjem brez vsakršnih sunkov med pospeševanjem ali zaviranjem. Ker je UX postavljen na svežo platformo TNGA-C, pomeni to tudi zadnjo različico hibridnega pogona. Poleg skoraj obveznega zagotovila, da je ta še bolj učinkovit in sploh boljši v vseh pogledih, pravijo Japonci še, da njegovega delovanja ne spremlja več tako moteče glasen zvok bencinarja ob odločnem pospeševanju, kot smo ga vajeni iz preteklih generacijah Toyotinih hibridov.
V Lexusu UX 250h se izkaže, da je zvok res manj moteč, a to sam pripisujem v prvi vrsti zelo dobri zvočni izolaciji kabine, šele v drugi vrsti pa tudi morebitnim izboljšavam hibridnega pogona. Da naj bi se bencinski motor ob odločnem pospeševanju dejansko manj »zagnal«, kot se je včasih, namreč ne morem zapisati. Štirivaljnik se ob resnejšem stisku stopalke za plin obvezno zavrti čez mejo 4.000 vrt/min, včasih celo tudi do okoli 5.000 vrt/min. Poln plin je brez izjeme veleval pospeševanje z bencinarjem tik pod mejo rdečega polja pri 6.000 vrt/min. Morda ima pri vsem tem nekaj zaslug tudi razmeroma velika lastna masa avta, saj gre za skoraj 1,7 tone težek avtomobil. Ob umirjenem tempu pa je zaganjanja bencinarja jasno bistveno manj.
Zgolj električno
Svoje je k moji rezerviranosti do hibridnega pogona v Lexusu UX 250h primaknila tipka EV Mode. Ta je tam bolj zaradi lepšega, saj je njena funkcionalnost v praksi precej omejena. Izključno električni način je omejen do največ 30 km/h in še takrat mora biti baterija dovolj napolnjena, sicer zavrne željo po vklopu. To seveda ne pomeni, da se avto ne zna ali ne zmore peljati strogo na elektriko tudi sam od sebe, ker se zna. Računati je treba samo, da bo teh strogo električnih kilometrov, deloma tudi zaradi omenjene velike lastne mase avta, manj, kot bi jih lahko bilo v primeru močnejšega elektromotorja in/ali zmogljivejše baterije. Sam ga tako nikakor nisem mogel prepričati, da bi se peljal na elektriko omembe vredno daleč, še manj pa več kilometrov skupaj, kot sem uspel doseči recimo s hibridnim Aurisom leta 2013.
Še vedno ne morem
Ker teče beseda o hibridu, velja nekaj besed nameniti tudi porabi. Nekako pričakovano je, da sem v mestu dosegel najboljši rezultat in sicer 3,9 l/100 km. Medkrajevna vožnja se je gibala okoli petih litrov »na sto«, vožnja po avtocesti na relaciji Ljubljana-Maribor, s tempomatom nastavljenim kakšen kilometer ali dva nad hitrostnimi omejitvami, pa se je odrazila v porabi 6,8 l/100 km. Mestni dosežek se mi zdi sicer v redu, a moram reči, da sem brnel s hibridi po mestu že leta nazaj tako učinkovito. Medkrajevna poraba je tudi na pravi ravni, zato pa na avtocesti po učinkovitosti zaostaja za dizli. Če torej delate veliko avtocestnih kilometrov, dotičnega hibrida še vedno ne morem priporočiti kot najboljšo izbiro
Drži stik z Nemci
Toyota svojo hibridno tehniko dosledno razvija že dobri dve desetletji in je nedvomno njen pionir, a jo po mojem mnenju v zadnjem času konkurenca s svojimi rešitvami dohiteva. Kompaktna zasnova Lexusa UX sicer ni vsem enako všečna, se pa zato lahko pohvali z v mestu dobro delujočim hibridnim pogonom, pa z odlično zvočno izolacijo kabine in zelo visoko kakovostjo vgrajenih materialov. Ti trije elementi dobro pristojijo ideji prestižnega modela, kar Lexus UX tudi je.
Jasno pa je, da se naštete prednosti odražajo v ceni modela, ki je v primeru testnega avtomobila presegla 50 evrskih tisočakov. To pomeni, da Lexus UX kar dobro sledi trendom nemške trojice, a moram v zagovor Japoncem priznati, da je paket opreme v njem zares bogat in bi pri konkurentih zagotovo prispeval k še višji ceni.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Luksuz à la Lexus"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Oblikovno je zelo lep, brez dvoma tud kvaliteten, ampak cena je za prostorsko tako majhen avto vseeno smešna, sploh upoštevajoč, da gre za crossover, ki naj bi bil bolj praktičen od navadnih hatchbackov. Pa to, da v letu 2019 nima možnosti carplay/android auto tud. Dost slabo je, da tega nima Toyota, kaj šele Lexus.
Škoda take oblike za brezvezen pogonski sklop
Zelo lep avto. Bravo Lexus.
283 litrov pri takšni velikosti avta in (astronomski) ceni? Hvala lepa!
Brezveze. Raje X3 ali Q5, je bolj premium, čeprav z osnovno opremo.
Rabljen seveda!