Zdravilo za Dieselgate
Med našim življem sicer že nekaj časa velja nenapisano pravilo, da je »pravi« karavan srednjega razreda zgolj tisti, ki je (prvenstveno) nemškega porekla in v katerem ropota (pregovorno) varčen turbodizel, kar dokazujejo tudi prodajne številke. Tako so ostale alternative, ki niso bile ravno »made in Germany«, predstavljale več ali manj zgolj zanimivo popestritev ponudbe, pri čemer so bile v kombinaciji z bencinskimi agregati pod motornim pokrovom na naših cestah skorajda že tako redke in maloštevilne kot prosta parkirna mesta pred novo odprtim Lidlom. Pa četudi so znali nekateri ponujati izjemno prepričljive stvaritve!
Tako se zdi, da je v duhu pregovora »Navada je železna srajca« marsikdo povsem spregledal trud Mazdinih inženirjev, ki so že pred petimi leti predstavili izjemno zabavno bencinsko alternativo. Pri čemer jim je hkrati uspelo ustvariti tudi potencialno zdravilo za vse, ki so se jim dizli po zadnjih aferah dokončno zamerili.
Rightsizing
A pri Mazdi se pri kreiranju sodobnega bencinskega agregata, povsem nasprotno kot pri veliki večini konkurentov, niso poslužili tako aktualnega zmanjševanja delovne prostornine ter so se povsem odpovedali turbopuhalu. Vendar pa so morali zavoljo večje učinkovitosti povečati kompresijsko razmerje, ki je najvišje pri serijskih bencinskih motorjih (14:1 pri dvolitrskih ter 13:1 pri 2,5-litrskem, pri čemer imajo v prihodnje v planu celo razmerje 18:1), zaradi česar se lahko pohvalijo s kar 15 odstotnim zmanjšanjem porabe goriva napram predhodniku.
Hkrati so na novo zasnovali izpušni sistem (4-2-1), ki znižuje temperaturo in prepreči klenkanje, dodelali injektorje vbrizga ter vgradili posebno oblikovane (vdolbene) glave batov, ki so lažji. Sistem i-ELOOP, ki je sicer serijski pri močnejšem od dvolitrskih atmosferskih bencinskih agregatov (tokratni testni primerek), skrbi za regeneracijo energije pri zaviralnih manevrih, pri čemer le-te ne shranjuje v akumulatorju, ampak v visoko kapacitetnem kondenzatorju.
A navkljub zgoraj omenjenim hvalnicam inženirskega znanja strokovnjakov iz Hirošime moram vseeno priznati, da sem bil pred preizkusom Mazde 6, v kateri je brenčala srednje krepka bencinsko gnana možnost v ponudbi, še vedno poln predsodkov. Še posebej zaradi tega, ker sem se vanjo presedel neposredno iz avtomobila germanskih korenin, ki se je ponašal z navorsko izjemno bogatim turbodizlom precej varčnih manir. Kot naročeno!
Vendar pa sem že po prvih nekaj kilometrih povsem pozabil na kakršnekoli dizelske radosti in užival v mirnem in tihem delovanju Mazdinega Skyactiv »atmosferca«. Ter brž ugotovil, da dvolitrski štirivaljnik zelo spodobno zadiha že pri nizkih vrtljajih, zaradi česar dovoljuje tudi nekaj lenarjenja s prestavno ročico. Ob odločnejšem pritisku na (rahlo živčno reagirajočo) stopalko za plin prične izjemno zvezno pospeševati vse do rdečega polja oziroma prekinjevalnika vrtljajev (pri 6.500 vrtljajih), pri čemer zna nad 4.000 vrtljaji tudi malce bolj rezko zarjoveti ter ponuditi rahlo esenco športnosti. Fino!
Tako Mazdina šestica, ki velja za enega bolj dinamičnih predstavnikov tega segmenta, saj se lahko po štirih letih še vedno pohvali z dovolj uravnoteženim podvozjem ter vzorno komunikativnim volanskim mehanizmom, s tovrstnim agregatom pod pokrovom kar sama kliče k nekoliko poskočnejši vožnji. A pozor! Navkljub dokaj nizki masi vozila za ta segment (1.390 kg), od 165 »žrebcev« vseeno ne pričakujte čudežev! Ter sopotnikov nikar ne prepričujte, da vozite karavansko različico modela MX-5! Pri čemer morajo tradicionalni vozniki dizlov vzeti v obzir tudi to, da bodo imeli že med povsem običajnimi avtocestnimi ekskurzi nekaj več dela s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. A se le ta odkupi z natančnostjo ter športno kratkimi gibi ročice.
Trenutek resnice
»A bencinar da je? Koliko pa kaj porabi?«.
Verjetno ni nobeno presenečenje, da sem bil v tistih dneh, ko sem se naokrog preganjal z bencinsko gnano Mazdino Šestico, daleč največkrat deležen vprašanj o njeni porabi. Potrebno je pač vedeti, da je ljudstvu podatek o porabi avtomobila – podobno kot diabetikom informacija o višini krvnega sladkorja – precej pomemben, saj jih lahko previsoka vrednost brž spravi v nelagodje.
A navkljub temu, da se v tokratnem testnem primerku ni vrtel kakšen čedalje bolj moden prisilno polnjen »downsizing« cilindrski kastriranec, pa se je Mazdin »atmosferec« na koncu preizkusa lahko pohvalil z zgolj 7,5-litrsko porabo. Tako je v primerjavi s 1.700 evrov dražjim 150-»konjskim« dizlom porabil zgolj 0,7 litra več, oziroma le 0,3 litra več od dizelske različice s štirikolesnim pogonom. Odlično! Resda omenjena vrednost še vedno predstavlja 27 % pribitek tovarniško normirani porabi, a je omenjena razlika precej nižja kot pri marsikaterem sodobnem dizlu (npr. pri Hyundai-ju i40 CRDi, kjer je bila le ta kar 40 odstotna).
Chanometer
V segmentu srednje velikih karavanov imajo dizelski agregati še vedno precej velik tržni delež. V veliki meri tudi zaradi tega, ker gre pri tovrstnih modelih velikokrat za službena vozila, namenjena čimbolj nestresnemu in varčnemu premagovanju avtocestnih kilometrov. Povsem razumljivo!
A po drugi strani nikakor ne razumem voznikov, ki s svojim avtomobilom naredijo manj kot 15.000 kilometrov letno, da se še vedno odločajo za »traktorski« zven pod motornim pokrovom. Okej, delno »krivdo« (če temu lahko tako rečem) imajo pri tem tudi prodajalci, ki imajo v testnih flotah redkokdaj bencinsko gnane predstavnike segmenta D (saj se jih menda kasneje le stežka znebijo), kupci pa se posledično odločajo za motorne variante, ki jih je moč predhodno preizkusiti. Poznam kar nekaj tovrstnih primerov!
Vseeno pa bi bilo škoda, če taisti kupci ne bi dali priložnost tudi Mazdinim sodobno grajenim atmosferskim bencinskim agregatom, s katerimi nas Japonci že štiri leta prepričujejo, da niso zgolj in samo »zanimiva popestritev ponudbe«. A se vseeno bojim, da bodo – navkljub svojim nespornim kvalitetam. Pa četudi bi se vmes razkrila še kakšna nova dizelska afera …
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
21 komentarjev za "Prepričevanje"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Gledam malo ameriške review-je na yt..njim je 2.0 4cyl motor z dvesto konji ekološki mlinček, s pospeški do sto okoli sedem, osem sekund in pravijo, da avto ni hiter (ker so tako navajeni na razne 3,5 v6 benzarje). Pri nas je to za ta razred s tako močjo janez že glavni na levem pasu, največkrat v dizlu, seveda dokler ne dobi prave batine odzadaj s klasičnim trilitrskim dizlom, katerega pa bi ameriška mamica z njihovim v6 bencincem v navadni hondi accord gladko gnala v rit. Se pravi imamo zelo nižja pričakovanja na tej celini, ki jih kroji obesedenost s porabo.
To je vse res, samo treba je vedet, da je v ZDA gorivo precej cenejše kot pri nas, standard srednjega sloja pa tudi boljši. Če bi imeli take cene kot pri nas in slabši standard verjemi, da bi tudi tam bolj gledali na porabo…
Seveda ja. Povej mi, zakaj je potem 95% vozil “višjega” cenovnega razreda (za katerega je srednji sloj prekratek) pri nas dizlov? Ker z dohodki 2k+ evrov neto na mesec je 50e več za bencin ogromen strošek. Aja važno da sosed zija…
En del problema je zagotovo v tem, da veliko ljudi kupi avto, ki si ga v resnici ne morejo privoščit. In ob odplačevanju kredita ali leasinga potem gledajo na vsak deci porabe. Drug del problema pa je neprijazna davčna zakonodaja do teh velikih motorjev, ki so jih vajeni onstran luže. Ne le pri nas, tudi drugod po Evropi je slika podobna…
Hahaha res je. Evropejci smo pa itak ene navadne pi*ke šminkerske. Važno da zgleda in da ima kup brezvezne opreme, vse ostalo je stranski tir. Aja pa poraba 4l/100. Lp
Seveda se atmosferski motor težko kosa s turbinskim, še posebej pri nižjih vrtljajih. Ampak vseeno, 210 Nm je kar lep navor, posebej za 2.0 atmosferca, sicer res pri (za današnji “turbo” čas) nekoliko visokih obratih.
Že alfa 75 pred letom 1990 je imela skoraj 190Nm navora z 2.0 NA motorjem tako, da leta 2016 in 210Nm ni nič posebnega oz bolj zastarel motor kot ne. Zdajšni 2.0 imajo 380Nm
Oziroma mercedesov bencinar 2.0 ima 475Nm
Mazda zna prodajat samo tako imenovan SkyActiv oz se zna igrat samo z kompresijo in nič drugega. Razni prisilno polnjeni motorji ali električni motorji,… je pa na zadnjem mestu. Še Dacia ima turbo motorje
Samo ti si pa tudi nek… Kako lahko primerjaš atmosferca s hudo navitim turbo motorjem? Ja ne moreš, 2.0 atmosferca se pač primerja z ostalimi 2.0 atmosferci in tukaj Mazda verjetno zmaga nad vsemi in po porabi in po vsem ostalem. Glede turbo motorjev pa pač imajo svojo filozofijo glede bencinarjev, nekaterim je pa to všeč in imajo še vedno raje atmosferce, če ne drugega so na dolgi rok vzdržljivejši in zaneslivejši in tudi sam motor bo verjetno precej več vzdržal, ker je vse skupaj manj “navito”(ja če menjaš nov avto na par let ti to res ni nekaj pomembno).. Sicer pa imajo odličnega dizla, ki ga na vseh testih hvalijo, tako da dobre turbo motorje sigurno znajo delat…
Jaz ne primirjam, ampak hočem povedati, da so zdaj drugačni časi. NA motorje večina uporablja samo B segment in mazde, ker ni nobene pametne izbire. Tisti, ki ima rad NA motor ima rad V6 ali V8, kar jih razumem, ampak še vedno so boljši turbo V6, V8, več užitka. Turbo dizle recimo, da znajo delat, ampak turbo bencinarje pa zelo dvomim. Osebno dam mazdi največji minus, ker nimajo nobene pametne ponudbe oz nimajo konkurence recimo 2.0TSI-ju kaj šele GTE-ju in se nekaj rinijo v premijum. Mazdi še velikooooo manjka do tega naziva
Dober in kakovosten avto.
Pri mazdinih motorjih je slabost, ker je cestnina draga
Saj ne, da imajo tudi druge firme bencinarje od 1.8 navzgor. Od 1.8 do 2.5 si pa pri cestnini v istem razredu…
30 jurjev za avto seveda ni problem dat, bogih 56€ več za cestnino je pa celi joj…
Zakaj bi pa dal, če ni potrebno. Se prav, če imaš avto za 30keur lahko daš vsak let 50eur karitasu ali kako gre to
V bistvu če maš avto za 30k eur moraš dati vsako leto 50 eur za Karitas ipd?
Potem pa dober, da nimam avta za 30keur in mazde ne
Sam sem imel priliko vozit šibkejšo verzijo, torej G145. Motor odlikujejo predvsem odzivnost, prožnost pri nižjih vrtljajih, tiho delovanje in zelo ugodna poraba, ki je bila pri meni krepko pod 7 litri, čeprav sem vozil precej dinamično (pri dizlu imam z enako vožnjo porabo malo pod 6 litrov, cca. 0,5~0,7 litra manj). Edina zamera je pospeševanje pri višjih hitrostih kjer kar traja, da prideš npr. od 100 km/h do 150 km/h, kaj dosti ne pomaga niti pretikanje v nižjo prestavo. V primerjavi z dizlom se pač občuti manjko navora. Ampak v primerjavi z dizli počepnejo tudi vsi novodobni turbo “mlinčki” s prostorninami od 1.4 navzdol, recimo pa, da so v tem pogledu malenkost boljši od mazdinega atmosferca. Za dolgoprogaše, zlasti za tiste, ki največ km naredijo po avtocesti, bi torej še vedno priporočal dizla. Ampak to izključno zaradi navora in ne zaradi porabe, ker ta je kot rečeno več kot ugodna.
Redkokateri konkurent v tem velikostnem razredu ima 1.4 turbo mlinček (mogoče samo za vstopni motor)! Večina konkurentov ima večje turbo motorje (1.6 Turbo / 1.8 Turbo), ki v prožnosti pojejo navedeno Mazdo G165…preverjeno! Je pa navedena Mazda izredno varčna!
Pa kar veliko jih ima 1.4 recimo A4, Passat, Superb, Insignia, Mondeo celo 1.0 itd.. Za primerjavo z raznimi 1.8 Turbo in podobnimi ima pa Mazda 2.5 G192 motor…
1.4 mlinčki imajo tudi 180hp tako, da tvoj dizel mora biti kar močan, da se kosa z njim