Najbolje, da kar takoj razčistimo: zgornje priznanje ne pomeni, da sem v CLS-u 220 d res užival, zgolj to, da po izkušnji z njim ne bi več tako ostro nasprotoval njegovi dolgotrajni uporabi Ugotovil sem, da življenje z njim sicer ni niti posebej razburljivo niti prežeto s čustvi. Vožnja z njim je, jasno, prijetna – a nič več in nič manj kot samo to. Zatakne se recimo že pri izbrani motorizaciji.
9G-Tronic
Motorizacija 220 d predstavlja, od osvežitve modela pred nekaj meseci, novo vstopno stopničko v svet skoraj petmetrskega kupeja. Njegovih 125 kilovatov in kar 400 Nm navora 1.715-kilogramski voz več kot spodobno mobilizira, za kar pa se nima zahvaliti samo zajetnemu navoru. Sam motor tehnično ni nič posebno novega, je star znanec. Je pa zato toliko novejši nanj privijačen samodejni menjalnik 9G-Tronic. Kot že številka v njegovem imenu nakazuje, se ponaša s kar devetimi prestavami. Pri tem sta, glede na 7G-Tronic, dodatni dve prestavi razširili razpon prestavnih razmerij navzgor in navzdol. Za piko na i pa so medsebojno tudi nekoliko drugače razporejene kot so bile pri sedemstopenjskemu bratu.
Motor tehnično ni nič posebno novega, je pa zato toliko novejši nanj privijačen samodejni menjalnik 9G-Tronic.
Neskončnost in »neskončnost«
Prva prestava je po novem kar 20 odstotkov »lažja« kot pri 7G-Tronicu. To je, verjemite mi, zelo pomemben faktor pri zagotavljanju spodobnega premikanja tako zajetnega in na papirju relativno podhranjeno motoriziranega avta, kot je Mercedes-Benz CLS 220 d. Na drugem skrajnem koncu prestav se glavna gred motorja, zaradi kar 17 odstotkov »težje« zadnje prestave, pri 130 km/h vrti s samo 1.500 namesto 1.800 vrt/min v primeru, da bi bil motorju pritaknjen menjalnik 7G-Tronic.
Predrugačena razdrobljenost prestav zagotavlja turbodizelskemu »mlinčku« presenetljivo suverenost v praktično vsaki vozni okoliščini. Je pa res, da tudi številčnost prestav ne zmore postreči s kakšnim fizikalnim čudežem. Zato, tudi če bi imel menjalnik v CLS-u 220 d deset, dvajset ali neskončno število prestav, »neskončnosti« skladišča navora in moči kakšnega CLS-a 63 AMG pač nikoli ne bi dosegel.
Pretrd
Zaradi kupejevske narave so inženirji CLS-ovo podvozje poskusili nastaviti tako, da bi zmogel med ovinki omehčati srca dinamično navdahnjenih voznikov. Ali po slovensko: CLS ima bolj togo nastavljeno vzmetenje kot podobno velike tradicionalne hišne limuzine. Zadevo so zapeljali celo tako daleč, da bi znal prenekaterega, na udobje prisegajočega tradicionalista trikrake zvezde, odgnati.
Ker dvomim, da je doslej sploh kakšen zapriseženi lastnik razreda S pomislil na nakup CLS-a, se bom omejil samo na manjši Mercedes-Benz razreda E. Izkaže se, da postreže CLS tudi v primerjavi z njim z občutno tršo vožnjo. Po tej plati me je razočaral približno tako, kot za moj okus ravno tako pretrdo vzmeten tekmec BMW 640d xDrive GranCoupe.
Dvomim, da je doslej sploh kakšen lastnik razreda S pomislil na nakup CLS-a.
Zgolj povprečno povratno poveden je tudi CLS-ov volan. Sem pa, navkljub relativno neugodnemu razmerju med močjo in maso, uspel CLS 220 d dovolj hitro odpeljati skozi zadostno število ovinkov, da lahko z gotovostjo trdim: Mercedes-Benz CLS postreže na cesti z izvrstno in nadvse stabilno lego ter izjemno prepričljivim mehanskim oprijemom s cestiščem. Je pa res, da se vse to dogaja na precej nerazburljiv in nenavdahnjen način. Na kratko, brez čustev!
Če ni …
In točno v tem grmu tiči zajec. Če ni čustev. Če ni navdahnjenosti. Če ni interaktivnosti. Če avtomobil ne premore nečesa, kar ti vedno znova izriše nasmeh na obrazu. V takšem primeru se lahko avtomobilski tržniki, pa naj si bodo to Mercedes-Benzovi ali od katerekoli druge znamke, še tako trudijo, pa me ne bodo prepričali. Če se z avtom ne uspem povezati, če ga ne začutim, me ne uspe prepričati na cesti, med vožnjo. Potem je to samo še eno od »orodij« za prevoz iz točke A v točko B, ki postaja vse daljša.
Ja, seveda bi se dalo s točno tem »orodjem« in tudi v točno takšni podobi kar lepo živeti, a je zame to bistveno premalo, da bi bil zanj pripravljen odšteti 70.000 evrov.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "V iskanju navdiha"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
To pa je dobra novica! (samo štirisedežnik) Se bo pri rablejnih veliko poznalo!!! Naprimer MINI samo 4 osebe je dosti cenejši od 5 sedežnega.