Ob uvedbi modela v letu 2008 – oziroma že nekaj mesecev prej, ko je Ford Kugo predstavil na avtomobilskem salonu v Frankfurtu – so se slovenski potencialni kupci kar nekoliko spogledovali ali je pametno voziti avtomobil, ki se v slovenskem jeziku imenuje kot ena najhujših bolezni sodobnega časa. Prav radovedno sem iskal podatek o izvoru imena Kuga, a do odgovora točnega nisem prišel. Večina tujih medijev le hudomušno navaja, da ima Fordov križanec enako ime kot slovenska beseda za bolezen, ki je v 14. stoletju za tretjino zmanjšala poseljenost Evrope.
Prenova kot se šika
Ford je Kugi namenil razmeroma obsežno prenovo. Če sem se že kar navadil, da ob najnovejših prenovah različnih proizvajalcev pišem o večjih spremembah pod karoserijo, je tokrat v določeni meri drugače. Kuga je pridobila svež videz, ki je usklajen z videzom ostalih družinskih članov. Prvi se je z novo šesterokotno masko hladilnika pohvalil EcoSport, kasneje pa še prestižni Edge. Kot tretja po vrsti jo je dobila Kuga. Bistveno večjo masko hladilnika dopolnijo še drugačen sprednji odbijač in bi-ksenonski žarometi z dnevnimi žarometi LED. A pustimo videz ob strani, tako ali tako je to povsem subjektivna stvar, zato se bom hitro preusmeril k, po mojem mnenju, dvema največjima novostima: večopravilni enoti Sync3 in športnemu paketu ST-Line.
Zakaj ST-Line?
Ford zadnja leta vlaga veliko sredstev v razvoj športnih vozil, predvsem zato, ker so prepričani, da se atletski duh s Focusa RS in Fieste ST lahko prenese tudi na običajne modele. Ker si številni ne morejo privoščiti (ali pa si navsezadnje ne želijo) trdega in pogojno uporabnega športnika, so pripravili poseben paket ST-Line. Potem ko so ga namestili na Focusa in Fiesto, ga je zdaj mogoče naročiti še pri Kugi.
Kaj prinaša?
Fordova evropska direkcija je za ST-Line pripravila ne samo lepotne izboljšave, temveč tudi nekaj mehanskih izboljšav. Zaradi krajših vzmeti in izboljšanih blažilnikov je nižji za 10 milimetrov. Poleg videza ta sprememba prinaša boljše vozne lastnosti na cesti, malo manj pa je dodatek dobrodošel tistim, ki večkrat zaidejo na brezpotja. Slednji bodo godrnjali tudi nad večjimi, 18-palčnimi aluminijastimi platišči, ki so na videz super, a zaradi nižjepresečnih pnevmatik vse prej kot idealen sopotnik izven urejenih poti.
Kot se za pravi športni paket spodobi, sta obe stabilizacijski palici bolj trdi – prva za 25 in zadnja za 38 odstotkov. Rezultat je bistveno manj nagibanja v zavojih, zato se Kuga s paketom ST-Line po voznih lastnostih zelo približa predhodnici, če je ne celo prekaša. Ker gre še vedno za športni terenec, kljub temu prihaja do nagibanja v zavojih, vendar je to, kljub dodatnim centimetrom in kilogramom, močno omejeno, Kuga pa se s tem vrača v sam vrh vozniško najboljših športnih terencev. Je pa res, da po drugi strani nekoliko trpi udobje. Postala je občutljiva na razne udarne jame, ki jih vzmetenje prevozi manj elegantno, a za moj občutek vse skupaj ni prehudo. Zaradi odlične zasnove je vse skupaj razmeroma dobro nadzorovano, vsak kupec športnega paketa pa, vsaj mislim tako, ve, kaj prinašajo dodatne prilagoditve na podvozju. A zgodba se tukaj ne konča, inženirji so znova kalibrirali programsko shemo električnega volanskega mehanizma in volan je postal še bolj ubogljiv na voznikove zahteve.
Majhni popravki
Kot se za Kugo z najbolje opremljenih paketom spodobi, ima v nosu nameščen najmočnejši dizelski agregat, ki sem ga prej preizkusil že v S-Maxu in Galaxyju; 132-kilovatni dvolitrski agregat se je zopet izkazal kot navorsko izredno hvaležen motor, ki je namenjen najzahtevnejšim kupcem. Za prenos navora je skrbel dvosklopčni šeststopenjski samodejni menjalnik Powershift, ki ima še vedno nerodno postavljen športni program S. Ničkolikokrat sem po nesreči pretaknil prestavo prenizko in nekaj sto metrov prevozil v športnem načinu.
Dobro, do sedaj nič presenetljivega. A če sem bil pri tej kombinaciji pri prejšnjih dveh testih nekoliko razočaran nad odzivnostjo v nižjih obratih, so Fordovci to uspeli nekako odpraviti. Lansko poletje so namreč dodobra prenovili šibkejša dizelska agregata, očitno pa je nekaj časa ostalo še za najmočnejši dvolitrski agregat. Moram reči, da je vožnja zaradi izboljšane komunikacije med menjalnikom in motorjem še nekoliko preprostejša. Še posebej se to pozna pri speljevanjih, kjer ni več potreben tako neposreden pritisk na stopalko za plin.
Pogonsko celovitost paketa zaključuje najnovejši pametni štirikolesni pogon. Njegove odlike so številni interni senzorji, ki vsakih 16 milisekund pošiljajo informacije o oprijemu posameznega kolesa. Sistem pri preračunavanju upošteva prav vse spremenljivke, od volanskega kota, položaja stopalke za plin in lege na cesti, preden sistem primerno odreagira. Po potrebi se nekaj navora prerazporedi na zadnje kolo in izboljša oprijem vozila, v skrajnih možnostih lahko pošlje do 100 odstotkov navora na prednjo ali zadnjo os. Tudi zato je Kuga vozniško odlična, oprijema je res veliko, na terenu pa največjo težavo predstavljajo ravno pnevmatike in manjši vstopni ter izstopni kot.
Končno!
Neverjetno, koliko časa so si vzeli pri Fordu, preden so vgradili normalno delujočo večopravilno enoto. Če pogledam malce v preteklost, me kar zmrazi, ko pomislim na miniaturni zaslon in tisočdvesto majhnih gumbov za upravljanje radia in ostalih funkcij. V drugo so izdelali Sync2, ki na žalost ni bil pretirano hiter in odziven. No, v tretje gre rado. Sync3 je na papirju bistveno izboljšan, saj ima kapacitivni zaslon, večje in za uporabo preprostejše gumbe, prvič pa omogoča tudi uporabo potez, kot sta razteg in ščipanje. Zaslon na dotik še vedno ne dosega hitrosti in odzivnosti nekaterih tekmecev, a je uporaba veliko hitrejša in lažja. Prostora za izboljšave je kar nekaj, a napredek je končno viden in ni potrebno veliko, da bo Sync3 na ravni konkurenčnih izdelkov.
Kot po tekočem traku
Ford ima zelo zanimivo modelno paleto. Na eni strani serijo družinskih enoprostorcev, vmes nekaj mestnih avtomobilov in športnih terencev, na koncu pa še pompozno linijo športnikov. Širok spekter različnih vozil z različno namembnostjo se sedaj med seboj še prekriva, saj so s paketom ST-Line uspešno združili športen videz in običajno uporabnost. K sreči so bili dovolj pametni in na Kugo niso nametali le lepotnih popravkov, temveč so izboljšali tudi glavne elemente, ki si jih avtomobil s takšno oznako zasluži. Tako opremljena in gnana Kuga je odličen prikaz vsega, kar pri Fordu trenutno ponujajo. Na žalost pa to prinaša tudi višjo ceno.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen